Iz rojstnega karibskega Barbadosa se je Braithwaitova družina priselila na Otok leta 1961, ko je Michael štel devet let. Zadnjih petnajst let je služboval kot pomočnik učitelja za dijake s posebnimi potrebami na neki osnovni šoli na severu Londona. Redno zaposlitev je izgubil februarja lani, ko so ga oblasti klasificirale kot ilegalnega priseljenca, ker ni mogel pridobiti veljavne biometrične izkaznice, ki služi kot dovoljenje za bivanje vseh nebritanskih državljanov. »Nisem vedel, kaj sploh je ta izkaznica in da bi se moral naturalizirati,« se spominja Braithwaite. Ker se je v Veliko Britanijo priselil pred letom 1973, je avtomatično prejel stalno dovoljenje za bivanje. In s tem v zvezi ni nikdar imel težav. Leta 2013 pa je tedanja notranja ministrica Theresa May uzakonila predpis, da morajo delodajalci preverjati, ali imajo zaposleni pravico živeti v Veliki Britaniji. Braithwaita so pregledali leta 2016. Nemudoma si je začel prizadevati za pridobitev potrebne izkaznice. Uradniki so od njega terjali dokaze, da je v Veliko Britanijo prišel pred letom 1973. Kar jim je predložil, jih ni zadovoljilo. Njegov primer, ki ga je prvi osvetlil časnik The Guardian, je doživel mednarodno pozornost in javno obsojanje. Medijski pritisk je zdaj pripomogel k temu, da so mu oblasti vendarle izdale dovoljenje za bivanje. »Vesel sem, da je moj primer razkril disfunkcionalnost oblasti,« je dejal 66-letni Braithwaite. »Prevarali so nas. Še zmeraj sem zelo zagrenjen. Življenje so mi obrnili na glavo. Tako zelo me je pretreslo, da sem razmišljal o samomoru. Počutil sem se ničvrednega, odvzeli so mi vse. In ne razumem, zakaj.«

Ljudje v objektivu Michael Braithwaite državljanstvo Velika Britanija