Ugotovili smo, da je bilo (in je še) to število razmeroma veliko in da je naša lestvica veliko premajhna, da bi zaobjeli vse najboljše, zato smo se osredotočili samo na evropske mojstre. Pregledali smo nekaj najbolj relevantnih lestvic, povprašali naokrog in predvsem prešteli najpomembnejše nagrade. Med najboljšimi desetimi smo izpustili Angleža Alfreda Hitchcocka, ki je bil petkrat nominiran za oskarja, pa ga ni dobil. Izpustili smo tudi pokojnega Miloša Formana, o katerem ste vse izvedeli v zadnjem tednu, in Angleža Charlija Chaplina, ki je dobil dva častna oskarja in enega za glasbo.
William Wyler, Nemčija
Wilhelm Willi Weiller (1902–1981) se je rodil v Mülhausnu v Alzaciji, v judovski družini. Njegova mati je bila sestrična Carla Laemmla, ustanovitelja podjetja Universal Pictures, zato ni čudno, da se je že leta 1921 odpravil v Ameriko in leta 1923 v Hollywood. Od leta 1925 do leta 1928 je posnel kakih trideset nemih vesternov in še dve nemi komediji ter dramo za povrhu. V tridesetih je začel snemati zvočne filme in prvo nominacijo za oskarja za najboljši film je dobil leta 1936 za film Dodsworth. In potem ni minilo leto, da njegovi filmi ne bi imeli kakšne nominacije ali oskarja v različnih kategorijah. Leta 1942 je dobil prvega oskarja za režijo filma Mr. Miniver, leta 1946 za režijo filma Najboljša leta našega življenja in leta 1959 za svoj najbolj znan film Ben Hur. Wyler ima še 12 nominacij v kategoriji za najboljšega režiserja ali najboljši film, kar je seveda največ v Hollywoodu. V svoji 45-letni karieri je posnel približno 60 filmov, veljal pa je za največjega perfekcionista v Hollywoodu. Svoj zadnji film je posnel leta 1970: Osvoboditev L. B. Jonesa.
Frank Capra, Italija
Frank Capra se rodil na Siciliji v Bisacquinu pri Palermu, leta 1897. V rani mladosti se je z družino preselil v Kalifornijo, kjer je leta 1991 v La Quinti umrl. Vmes je v letih od 1922 do 1961 posnel več kot 50 filmov. Za film Zgodilo se je neke noči je leta 1934 dobil prvega oskarja za režijo, naslednjega za film Gospod Deeds gre v mesto in tretjega za film Ničesar ne boš nesel v grob iz leta 1938. Capra je bil mojster romantičnih komedij, njegov najbolj znan film pa je božični Čudovito življenje iz leta 1946, ki je bil nomiran za šest oskarjev.
Elia Kazan, Turčija
Elias Kazantzoglu (1909–2003) se je rodil v grški družini v Istanbulu in se z družino že v mladosti preselil v ZDA. Ukvarjal se je z gledališčem in ustanovil legendarni Actors Studio ter posnel nekaj mojstrovin: Tramvaj Poželenje, Viva Zapata!, Pinky, Vzhodno od raja... Osvojil je dva oskarja za režijo, za filma Gentlemanski dogovor (1947) in Na dokih New Yorka (1954). Leta 1999 je prejel še oskarja za življenjsko delo. Nominacije: za najboljši film, scenarij in režijo filma America America (1964) in režijo filmov Tramvaj Poželenje ter Vzhodno od raja.
Billy Wilder, Poljska
Samuel Wilder (1906–2002) se je rodil v družini avstrijskih Judov v mestu Sucha Beskidzka na Poljskem. Z družino se je kmalu preselil na Dunaj, potem pa v Berlin, kjer je delal kot novinar. Po zmagi Adolfa Hitlerja se je preselil v Pariz in kasneje v ZDA. Leta 1933 je prišel v Hollywood, ameriško državljanstvu je dobil leta 1939. Njegova najbolj nagrajena filma sta Izgubljeni vikend in Apartma, za oba je dobil tudi oskarja za režijo in scenarij. Drugače pa ima Wilder kar osem nominacij za oskarja za najboljšega režiserja.
David Lean, Velika Britanija
Britanski režiser iz Surreyja (1908–1991) velja za najboljšega angleškega režiserja vseh časov, a je tudi v ZDA osvojil dva oskarja za najboljšo režijo. Leta 1958 za vojaški film Most na reki Kwai in leta 1963 za zgodovinski spektakel Lawrence Arabski. Lean je bil še petkrat nominiran za najboljšo režijo, za filme Kratko srečanje (1947), Velika pričakovanja (1948), Poletje (1956), Doktor Živago (1966) in Potovanje v Indijo (1985). Ob tem so ga trikrat nominirali za najboljši predelan scenarij in enkrat za montažo.
Frank Lloyd, Velika Britanija
Najpomembnejši škotski režiser (1886–1960) se je rodil v Glasgowu in se veliko ukvarjal z igranjem. Leta 1910 se je najprej preselil v Kanado in tri leta kasneje v ZDA, kjer je od leta 1915 do leta 1955 posnel več kot osemdeset filmov. Božanska dama (1929) in Kavalkada (1933) sta filma, za katera je dobil oskarja za najboljšo režijo, drugače pa za njegov najboljši film velja Upor na ladji Bounty iz leta 1935. Ob petih nominacijah za oskarja je bil Lloyd tudi soustanovitelj in dve leti predsednik ameriške akademije filmskih umetnosti.
Lewis Milestone, Moldavija
Leib Milstein (1895–1980) se je rodil v Kišnjevu v Moldaviji. V ZDA je prišel leta 1912 in leta 1919 dobil ameriško državljanstvo. V dvajsetih je začel delati v Hollywoodu kot pomočnik režije in režiser, pravijo, da je pomagal Howardu Hughesu pri spektaklu Peklenski angeli in The Racket. Kakorkoli, Milestone je dobil dva oskarja za najboljšega režiserja, leta 1928 za film Arabska viteza (gre za prvega oskarja, ki so ga podelili) in leta 1930 za film Na zahodu nič novega. Od leta 1918 do leta 1963 je Milestone posnel kakšnih 60 del, ob dveh oskarjih pa ima tudi dve nominaciji filmov.
Bernardo Bertolucci, Italija
Italijanski režiser iz Parme (1941) je v ZDA osvojil enega oskarja za režijo, še dvakrat pa je bil za to nagrado nominiran. Bertolucci je marksist, ki je začel kot Passolinijev asistent, a je zaradi krize v Italiji moral privoliti v koprodukcije z bogatejšimi državami ter tako leta 1973 posnel legendarno erotično dramo Zadnji tango v Parizu. Prislužil si je (zgolj) nominacijo za režijo. Štirinajst let kasneje mu je zgodovinski spektakel Poslednji kitajski cesar (med drugim) prinesel oskarja za režijo, scenarij in film.
Roman Polanski, Poljska
Polanski se je rodil leta 1933 v Parizu, a se je, sicer poljsko-judovska družina, leta 1937 vrnila v Krakov. V šestdesetih se je odpravil na zahod in najpomembnejši preskok opravil leta 1967, ko je posnel parodijo Ples vampirjev. Polanski, ki je postal znan po psiholoških grozljivkah (Rosemaryjin otrok, Stanovalec...), je največjo hollywoodsko nagrado prejel leta 2002 za film Pianist, ki je dobil devet nominacij in tri oskarje, tudi tistega za najboljšo režijo. Zaradi obtožb, da je posilil mladoletnico, od leta 1978 ne živi v ZDA.
Federico Fellini, Italija
Legendarni režiser iz Riminija (1920–1993) je bil štirikrat nominiran za najboljšega režiserja, pa ni dobil niti enega oskarja za režijo: Sladko življenje (1961) 8 in pol (1963) Satirikon (1970) in Amarcord (1975). Leta 1961 so ga premagali ustvarjalci Zgodbe z zahodne strani, leta 1963 Tom Richardson, leta 1970 Franklin Schaffner in leta 1975 seveda Miloš Forman. Jasno, Fellini praktično ni snemal filmov v angleščini. Dobil pa je serijo oskarjev za tujejezični film: Cesta (1955), Kabirijine noči (1957), 8 in pol in Amarcord.
