Krško podjetje I.H.S. se ukvarja s proizvodnjo transportne paletirne tehnike, 99 odstotkov proizvodnje izvozi predvsem v Evropo, Rusijo in Belorusijo. Ker se hitro razvija, išče kadre s področja strojništva in elektrotehnike, trenutno potrebujejo programerje, elektromonterje, strojne monterje, CNC-operaterje. »Kadra na trgu primanjkuje, zato smo se odločili za sodelovanje na kariernem sejmu. Prepričana sem, da bomo našli kader, ki ga iščemo. Udeležili smo se tudi kariernega sejma v Bosni, a tujih delavcev za zdaj še nismo zaposlovali,« pravi Sabina Pregrad.

Mnoga dolenjska podjetja delijo podobno zgodbo. Gospodarska rast je v zadnjih dveh letih precej izpraznila dolenjski in tudi slovenski kadrovski bazen, pa vendar je karierni sejem, ki ga je zaposlitveni portal mojedelo.com tokrat prvič priredil na Dolenjskem in na katerem je sodelovalo več kot dvajset podjetij iz širše regije, privabil številne iskalce zaposlitve in tudi tiste, ki bi svojo kariero želeli nadgraditi oziroma razvijati naprej.

Kariera se ne zgodi sama od sebe

»Kariera se ne zgodi, treba jo je zgraditi!« je moto kariernih zaposlitvenih sejmov. Hitra gospodarska rast je brezposelnost na Dolenjskem v zadnjih dveh letih oklestila s 14,4 odstotka (januarja 2014) na trenutnih 8,1 odstotka. Konec marca je bilo tako na novomeški enoti zavoda za zaposlovanje prijavljenih manj kot 3900 brezposelnih. Kot pojasnjuje direktorica novomeške območne enote zavoda Tatjana Muhič, je brezposelnost sicer še vedno visoka v Beli krajini (od 12 do 12,3 odstotka), medtem ko na območju Novega mesta in Trebnjega niha med 6,6 in 6,9 odstotka.

»Potrebe po delavcih so se v zadnjih dveh letih močno povečale. Tako smo imeli lani objavljenih več kot 6700 prostih delovnih mest, kar je za tretjino več kot leto prej in za polovico več kot leta 2015.« Poleg tega se po besedah Muhičeve spreminja miselnost delodajalcev in delo najdejo tudi starejši od 50 let in invalidi. Na Dolenjskem je še vedno največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznikih težkih tovornjakov, varilcih, vseh kovinarskih, gostinskih, gradbinskih poklicih, prodajalcih. »Kdor si želi zaposlitve in je motiviran, bo na trgu dela dobil zaposlitev, če seveda zadostuje profilu, ki ga delodajalci iščejo,« je prepričana Muhičeva.

Slabih odnosov v službi ne odtehta noben denar

Zakaj torej iskati delo v dolenjski regiji? Kot pravi Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, regija z močno razvito avtomobilsko, farmacevtsko, kovinskopredelovalno in lesno industrijo zagotovo ponuja zanimive zaposlitve. »Te pa ne bi mogle biti atraktivne, če tudi izdelki teh podjetij ne bi prinašali primerne dodane vrednosti,« pravi.

Zakaj je torej Dolenjska tako zanimiva za iskalce zaposlitve tudi iz drugih regij? Kot pojasnjuje Kordiš, je dolenjska regija specifična, saj skoraj 70 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom. »Zato potrebujemo kakovosten kader, da se podjetja lahko razvijajo naprej. Hkrati je to regija odličnosti, saj je največ prejemnikov priznanj za poslovno odličnost prav iz naše regije. Tisti, ki iščejo zaposlitev, seveda vse to prepoznajo,« pravi Kordiš in dodaja, da podjetja, ki so usmerjena na tuje trge, ponujajo zahtevna delovna mesta, kjer pa se lahko ogromno naučiš, razvijaš svoje kompetence. »Še vedno pa sem pristaš tega, da če na nekem delovnem mestu nimaš možnosti razvoja ali če ne čutiš osebnega zadovoljstva, začni razmišljati o novi službi,« je dejal Kordiš.

Zadovoljstvo in dobri odnosi na delovnem mestu so zagotovilo za uspešen razvoj vsakega posameznika in podjetja kot celote, je prepričan tudi vodja kadrovske službe v novomeški Krki Matej Černelč. »Od nekdaj smo verjeli v to, da ljudje prihajajo zaradi podjetja, odhajajo pa zaradi šefov. Zato ogromno vlagamo tako v strokovni kot osebnostni razvoju zaposlenih. Vodje so vsakodnevno v kontaktu z zaposlenimi in so lahko v veliko pomoč pri reševanju kakršnihkoli težav, ne nujno samo službenih. In če se dobro ujamejo zaposleni med seboj in s svojimi nadrejenimi, ni težko osem ur ali še kako uro več dnevno preživeti v takem okolju. V nasprotnem primeru pa tega noben denar ne odtehta,« je prepričan Černelč.