DZ je odločal o noveli zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, o predlogu za prenehanje veljavnosti zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Slovenije ter o noveli zakona o ohranjanju narave. Odločanje je potekalo po nujnem postopku. Razprava o zakonskih predlogih je potekala v sredo, danes pa so poslanci o njih glasovali. Predlog zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij je podprlo 47 poslancev, zakon za prenehanje veljavnosti zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije 50, prav toliko pa novelo zakona o ohranjanju narave. Nihče ni glasoval proti.
Jože Tanko je sicer v imenu poslanske skupine SDS ob napovedi obstrukcije ponovil, da je »ta tris zakonov (...) del nadaljevanja zgodbe, ko se enostransko na neprimeren način poskuša urejati nekatere stvari, ki so posledica slabe odločitve arbitražnega sodišča«. Podobno je tudi Jožef Horvat (NSi) pri vseh treh zakonskih predlogih poudarjal, da »enostranska uveljavitev zavez« iz arbitražne razsodbe ni mogoča, dokler k implementaciji ne pristopi tudi Hrvaška. »V NSi se sprašujemo, zakaj torej Slovenija spet hiti,« je dejal. »Dokler Hrvaška zavrača odločitev arbitražnega sodišča (...) je kakršnokoli ukrepanje naše države v zvezi z implementacijo razsodbe nepotrebno in za Slovenijo morebiti tudi škodljivo,« je povedal Horvat. Napovedal je, da poslanci NSi zakonskih predlogov ne bodo podprli, a hkrati tudi, da jim ne bodo nasprotovali.
Poslanci SMC, DeSUS in SD izrekli podporo
Sprememba zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij zadeva zgolj določitev območja občine Piran. S tega območja se bodo črtali trije zaselki na levem bregu Dragonje - Bužini, Škodelin in Škrile, ki so po arbitražni razsodbi pripadli hrvaški strani, medtem ko je zaselek Mlini ostal na slovenski strani. Ti zaselki so bili v zakon vpisani leta 1994, da bi s tem opredelili območje, ki spada pod jurisdikcijo Slovenije. Dodan je bil sicer še pristavek, da se določbe, ki se nanašajo na območja omenjenih zaselkov, ne uporabljajo do določitve meje med državama.
DZ je moral za uskladitev z arbitražno razsodbo odpraviti tudi zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, ki je bil sprejet leta 2005. S tem zakonom se je Slovenija dokazovala kot aktivna pomorska država in je hotela vzpostaviti učinkovite ukrepe za ohranitev morskega ekosistema Jadranskega morja, slovenskih teritorialnih voda in obalnih območij, je ob predstavitvi predloga poslance spomnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.
Zaščitna ekološka cona naj ne bi bila skladna z razsodbo arbitražnega sodišča
Z razsodbo arbitražnega sodišča pa je nastalo »novo pravno stanje«. Arbitražno sodišče je namreč določilo, da Slovenija »nima morskih območij« zahodno od meje, kot jo je določilo v Piranskem zalivu, torej tudi nima epikontinentalnega pasu. Zahodno od meje na morju ima Slovenija le »območje stika«. To območje je za Slovenijo »svoboda komunikacije«, ne vključuje pa svobode raziskovanja, izkoriščanja, ohranjanja ali gospodarjenja z naravnimi bogastvi. Prav tako ne vključuje pravice do znanstvenega raziskovanja morja in pravice do sprejemanja ukrepov za varstvo ali ohranjanje morskega okolja. Zaščitna ekološka cona torej ni skladna z razsodbo arbitražnega sodišča. Prav tako so s tem predlogom zakona črtali določbo četrtega odstavka 13. člena pomorskega zakonika, ki določa, da je zunanja meja teritorialnega morja tudi državna meja. Ta določba je zdaj brezpredmetna, saj je sedaj državna meja na morju odločena v koordinatah z mednarodnim aktom, je še pojasnila Stebernakova.
Z novelo zakona o ohranjanju narave pa se bo omogočila hitrejša uskladitev meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanega območja z arbitražno razsodbo oz. evidenco državne meje. To bo za ta namen mogoče urediti brez izvedbe postopka pridobitve predhodnega mnenja lokalnih skupnosti in brez seznanitve javnosti s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja. Z dopolnitvijo zakona pa bo zdaj vzpostavljena pravna podlaga za enostavnejši in krajši postopek uskladitve meje teh območij z evidenco državne meje, je še izpostavila Stebernakova.
