Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so za STA potrdili, da se bodo jutri, ko se izteče rok Bruslja za odgovor, pisno odzvali na slovensko pritožbo pri evropski komisiji. Kot so pojasnili, bodo vztrajali, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava EU. »Hrvaška bo argumentirano odgovorila na vse slovenske navedbe ter predstavila stališče, da s svojim nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne sodbe ne krši prava EU«, so poudarili. Ponovili so znano stališče, da je lanska arbitražna sodba rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala v primeru Sekolec-Drenikova in mu odvzela verodostojnost. Kot takšna pa ni mogla biti zavezujoča za Hrvaško.
»Slovenija nima nobenega razloga za postopek«
Vsebina slovenskega pisma, ki je bilo naslovljeno na evropsko komisijo sredi marca, za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vsebovalo povsem konkretne kršitve evropskega prava zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe. Hrvaška naj bi kršila načela pravne države in slovensko suverenost, prav tako pa naj bi kršila schengenska in skupna ribiška pravila. Vse to bo mogoče dodatno pojasniti 2. maja, ko je evropska komisija predvidela tudi ustno obravnavo, ki bo potekala na ravni pravnih strokovnjakov in za zaprtimi vrati.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je po napovedi slovenske pritožbe večkrat dejala, da dvostransko vprašanje meje s Slovenijo ni predmet evropskega pravnega reda, kot to trdi slovenska vlada. Zato Pejčinović-Burićeva meni, da Slovenija nima nobenega razloga za postopek po 259. členu lizbonske pogodbe ne s pritožbo pri evropski komisiji ne s tožbo na sodišču v Luksemburgu. Prepričana je, da ni bilo nobene kršitve evropskega pravnega reda, ker se ni zgodila nobena sprememba meddržavne mejne črte in je »meja tam, kjer je bila leta 1991«. Medtem ko na sedežu hrvaške diplomacije čakajo, kako se bo v primeru slovenske pritožbe postavila EK, znova vabijo Slovenijo za pogajalsko mizo, ker vidijo dialog kot edino sredstvo za reševanje spora o meji.
Evropska komisija ima po prejetju slovenskega pisma tri mesece časa, da poda svoje mnenje, kar bi lahko pomenilo, da ustna obravnava v začetku maja ne bo tudi edina. Na drugi strani pa ni nujno, da bo komisija sploh podala mnenje. Ne glede na odziv komisije namerava Slovenija po treh mesecih primer prepustiti sodišču EU.
V Bruslju naj ne bi bili naklonjeni sodni rešitvi spora
Na Hrvaškem se optimistično zanašajo na odmeve z bruseljskih hodnikov, da komisija ne bo prevzela postopka in sama tožila Hrvaške. Po neuradnih informacijah naj bi bili v Bruslju naklonjeni politični in ne sodni rešitvi spora. V sosednji državi poudarjajo, da samostojna tožba Slovenije proti Hrvaški pred sodiščem EU glede na statistiko dosedanjih šestih podobnih primerov, ko je katera članica EU tožila drugo, ne more računati na uspeh. Uspešna je bila samo Francija proti Veliki Britaniji, ena tožba je prinesla sporazumno rešitev, tri so bile zavrnjene, v enem primeru pa je tožnik odstopil od tožbe. Po drugi strani pa nov postopek na sodišču pomeni ne samo oceno, ali je Hrvaška spoštovala evropsko pravo, temveč lahko zaobjame celotni potek arbitraže, za katerega so tudi arbitražni sodniki priznali, da glede na vlogo slovenskih akterjev ni bil povsem čist.
