Beograd je lahko z vsebino širitvenega poročila evropske komisije veliko bolj zadovoljen kot Priština. Kljub poskusom avtorjev poročila, da s pazljivo izbranimi besedami ne bi vnesli preveč nejevolje v politični vrh ene ali druge strni, je očitno, da je Srbija dobila veliko bolj pozitivno oceno kot Kosovo.
Srbska premierka Ana Brnabić, ki je prevzela poročilo, je zadovoljno ugotovila, da se oceni Beograda in Bruslja glede pogajanj in reform, ki se jih je lotila srbska vlada, marsikje prekrivajo. EU ugotavlja precejšen napredek na področjih gospodarskih in finančnih reform ter krepitve regionalnega sodelovanja, nekaj manjši, a še vedno zadovoljiv je napredek na področjih vladavine prava ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, premajhen pa pri iskanju kompromisnih rešitev za kosovski vozel.
Brnabićeva je sicer del ocene o Kosovu označila za krivičnega. Po njenih besedah je Srbija na področju normalizacije naredila veliko več, kot ji priznava EU in kot je to mogoče glede na popolno neodzivnost, skorajda sovražnost Prištine do Srbije in Srbov. Ocena je po njenem neuravnotežena še posebej v luči dejstva, da oblastniki v Prištini kljub številnim pozivom nikakor ne omogočijo ustanovitve skupnosti srbskih občin, na drugi strani pa vztrajajo pri oblikovanju lastne vojske, čeprav jim zahod to odsvetuje.
Prvi koraki na dolgi poti
Tudi Kosovo je bilo deležno »pohval«, a te so se bolj ali manj sukale v okviru ocen, da je storilo prve korake, da gre za skromne, a obetavne poskuse, da gre za začetek, ki ga je treba nadgraditi... Gre za ocene kosovskega gospodarstva, boja proti korupciji, demokratičnega dialoga, iskanja kompromisov s Srbijo in uresničevanja prevzetih mednarodnih obveznosti. Pomembna in pozitivna prelomnica za Prištino pa je bila po oceni Bruslja ratifikacija sporazuma o meji s Črno goro v parlamentu, pri čemer pa komisija ni mogla spregledati solzivca v parlamentu in metanja parlamentarcev iz poslopja ob ratifikaciji.
Prav tako je komisija ostro okrcala Prištino zaradi izgona šestih turških družin v Turčijo, čeprav je znano, da gre za nasprotnike Erdoganovega režima. V Ankari so jih iskali, ker naj bi pripadali gibanju klerika Fetullaha Gülna, domnevnega organizatorja predlanskega poskusa državnega udara. Vsekakor je to skupno dokaj skromna ocena, sploh v luči kosovskih pričakovanj, da bi končno dobili brezvizumski režim potovanja v EU, za katerega so za zdaj dobili rumeno luč.
