Predstavnica NIJZ Tina Lesnik je pri predstavitvi glavnih ugotovitev, ki jih prinaša publikacija, opozorila, da v Sloveniji neenakosti v zdravju še vedno obstajajo pri večini izbranih kazalnikov. Slabše izide ugotavljajo praviloma pri osebah z nizkim socialno-ekonomskim položajem, ki je prikazan s stopnjo dosežene izobrazbe. Slovenija se po besedah Lesnikove glede na izbrane kazalnike zdravja v večini primerov uvršča v sredino držav članic EU. Podobno kot druge države članice ima tudi Slovenija nekaj kazalnikov, pri katerih je med boljšimi v EU, npr. umrljivost dojenčkov, ter nekaj kazalnikov, pri katerih je na repu EU, kot je umrljivost zaradi samomora.
Brezposelni najbolj ranljiva skupina
Zdravje in uporaba zdravstvenih storitev pri brezposelnih, katerih delež med aktivnim prebivalstvom se je v času krize močno povečal, sta pričakovano slabša kot pri zaposlenih. »Brezposelni so tako nedvomno ranljiva skupina, ki potrebuje usmerjene ukrepe,« je poudarila Lesnikova. Nasploh imajo ranljive skupine prebivalstva značilnosti, ki zahtevajo posebne pristope. V času krize se po ugotovitvah NIJZ finančna dostopnost zdravstvenega sistema ni bistveno poslabšala kljub varčevanju pri javnih virih. Povečane finančne bremenitve so se namreč zaradi sistema dopolnilnega zavarovanja porazdelile na celotno populacijo in niso ogrozile le bolnih. Slovenija je tako kljub varčevalnim ukrepom ohranila relativno dobro zdravstveno varnost.
Lesnikova je navedla, da so izobrazbene neenakosti prepoznali tudi v utečenem in uspešnem presejalnem programu Svit. Udeležba v programu je pokazala, da je kljub ekonomski krizi možno obstoječo vrzel zmanjševati z usmerjenimi ukrepi, ki so namenjeni skupinam prebivalcev z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Pri tem je ključna povezanost deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. Namen nove publikacije NIJZ je, da postanejo neenakosti v zdravju v Sloveniji še bolj prepoznavne, je pojasnila direktorica inštituta Nina Pirnat. Po njenih besedah se je potrebno zavzeti za zdravje kot pravico, ki je vsem dostopna: »Pravičnost v zdravju pa ni v tem, da vsak prejme enako, ampak da vsak prejme tisto, kar potrebuje.«
Posledice krize se lahko pokažejo kasneje
Lesnikova se je zavzela za previdnost pri spremljanju neenakosti v zdravju, saj se posledice krize lahko pokažejo šele v daljšem obdobju. »Predpostavljali smo, da enoznačnega odgovora na vprašanje, kako je kriza vplivala na zdravje ljudi, morda še ni in da za bolj zaznavne spremembe še ni minilo dovolj časa. Morda bodo zaznane šele v prihajajočih letih,« je menila. »Naloga strokovnjakov javnega zdravja je zato zagotoviti redno spremljanje neenakosti v zdravju, vzpostaviti sistem nadzora, ki bo zaznaval in omogočil reagiranje na spremembe,« je dodala predstavnica NIJZ Mojca Gabrijelčič Blenkuš. Po njenih besedah je vključevanje vseh sektorjev in vodilnih državnih struktur tisto, ki vodi k pripravam učinkovitih ukrepov.
Pomen spremljanja neenakosti v zdravju je prepoznan tudi v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za obdobje 2015-2025, pa je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Izrazila je upanje, da bo občutljivost za neenakosti v zdravju tako v strokovni kot politični javnosti še naprej ostala na visoki ravni.
