Iniciativa Shod za znanost je pred letom dni organizirala prvi protest slovenskih raziskovalcev, ki se ga je udeležilo skoraj tisoč ljudi. Danes se je okoli 300 raziskovalcev in podpornikov ponovno zbralo pred Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. »Zbrali smo se zato, ker nas kljub nekaterim izboljšavam te še niso pripeljale niti nad vodno gladino,« je opozoril Boštjan Nedoh s Filozofskega inštituta pri ZRC SAZU.
Znanost je politiki v napoto
»Od leta 2009 do 2015 se je delež proračunskih sredstev za to dejavnost znižal za neverjetnih 30 odstotkov. Več je ta država v času krize privarčevala samo še pri revnih,« je bil kritičen Nedoh. Za lansko in letošnje leto je raziskovalcem sicer uspelo iztržiti dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev. »A to so parcialni ukrepi, s katerimi se gasi požar večjih razsežnosti,« meni Nedoh. »Še vedno nimamo novele zakona, ki bi dolgoročno in sistemsko uredila temeljne pogoje našega dela, od obsega financiranja raziskovalne dejavnosti do načina delitve denarja.«
Besedilo predloga zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti je obtičalo v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu za finance so bili pripravljeni pristati le na predlog, po katerem bi delež proračunskih sredstev, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj, zamrznili pri sedanjih 0,39 odstotka BDP, s tem pa bi ostali na repu lestvice držav EU, je pojasnil Nedoh. V iniciativi so prepričani tudi, da večina parlamentarnih strank zgolj uprizarja interes za razvoj znanosti. Povečanje sredstev so namreč po besedah Nedoha na koncu podprli le v Levici in SD.
V inicativi si zato želijo, da bi prihodnja vlada nadaljevala s sprejemom novele zakona. Poleg tega so na shodu zahtevali, da javna agencija za raziskovalno dejavnost določi fiksni datum letnega projektnega razpisa. Udeležba na shodu je bila sicer bistveno slabša kot lani. Nedoh vzroke vidi v preobremenjenosti raziskovalcev, kritičen pa je bil tudi do tega, da se raziskovalci v javnosti ne izpostavljajo dovolj. Nekateri udeleženci so poudarili, da bi moral shod v večji meri naslavljati druge težave v raziskovalnem delu in ne le neurejeno financiranje. Bojijo se, da bi širša javnost zahteve po višjih proračunskih sredstvih (zmotno) razumela kot le še eno od zahtev po višjih plačah.
