Aprila lani se je na shodu za znanost zbralo okoli tisoč raziskovalcev in za trenutek so ustavili popolno degradacijo znanosti v Sloveniji. »Še več, za leti 2017 in 2018 smo izposlovali dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev in sooblikovali spodoben predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Poleg tega smo dokončno razgalili stališča aktualnih političnih elit,« so organizatorji shoda zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so poudarili, je treba skrbnikom proračunskih sredstev dokazati, da je znanost priložnost, da potrebujemo zakon, ki razvoj znanosti podpira in ne zavira, da je pomembno ustaliti urnik projektnih razpisov ter da potrebujemo programsko usmerjeno financiranje, ki bo po obsegu primerljiv s povprečjem v EU.
Politike je treba nagovoriti tik pred volitvami
Zaradi vsega tega so se v organizacijskem odboru shoda za znanost po tehtni razpravi odločili, da bodo shod pripravili tudi letos. Letošnji shod bo potekal na enem mestu. Zaradi odstopa predsednika vlade se jim zdi srečanje pred stavbami, kjer se določa njihova usoda, preveč podobno Sizifovemu početju.
Po drugi strani se zavedajo, da je tik pred volitvami treba nagovarjati vse politične stranke, skratka vse, ki posredno ali neposredno odločajo o distribuciji proračunskih sredstev.
V prid temu govori nedavno medresorsko usklajevanje predloga zakona o raziskovalni dejavnosti, ki bi na predlog ministrstva za finance proračunska sredstva za Agencijo za raziskovalno dejavnost RS zamrznil pri 0,39 odstotka BDP. »S tem bi Slovenija dolgoročno ostala na repu EU držav po deležu proračunskih sredstev, namenjenih znanstvenoraziskovalni dejavnosti,« so poudarili raziskovalci.
Zasebni sektor vlaga več kot država
Pri raziskavah in razvoju v Sloveniji je sicer razmerje med vlaganji zasebnega sektorja in državnega proračuna približno 2:1 v korist prvega. Raziskave v javnem sektorju so večinoma odvisne od javnega financiranja, ki je od leta 2011 do 2015 v Sloveniji precej upadlo.
Leta 2011 je iz državnega proračuna za raziskave in razvoj šlo 0,76 odstotka BDP, leta 2015 pa vsega 0,44 odstotka. Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati.
Predlog zakona, ki je ostal v medresorskem usklajevanju, sicer predvideva postopno povečanje proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost na najmanj 0,7 odstotka BDP v petih letih oz. en odstotek BDP v desetih letih.
