Načeloma posameznik ne preverja, kam je šel vsak evro, ki ga je neposredno ali posredno namenil v državni proračun. Kaj je torej tisto, kar običajnega posameznika prelevi v zavednega davkoplačevalca, ki naenkrat začne trditi, da je ta denar njegov/njen oziroma naš? So to strehe na ambulantah ali v šolah, ki puščajo? So to vlažne kleti gledališč in muzejev? So to prispevki za socialno ogrožene ali nizke plače učiteljev in kulturnih delavcev? So to stroški postavljanja rezilne žice na meji? Ga predramijo tako visoke in nepredvidene intervencije v proračun, kot je pokrivanje bančne luknje?
In če ga predramijo, kako na njih reagira? Se ob tem davkoplačevalec zgleduje, na primer, po islandskem, ki je premierja razglasil za krivega, odgovorne bankirje ob...
Vedeli smo, da bo 8. februar višek manifestacije nezadovoljstva z delom ministrstva za kulturo in da se bodo protesti, izjave in zahteve po kulturnem...