Črno goro trese košarkarska mrzlica. Budućnost je namreč v soboto še tretjič na štirih tekmah v velikem finalu lige ABA na kolena spravila Crveno zvezdo, prekinila njeno tri leta trajajočo dominacijo in se veselila naslova prvaka. Tamkajšnji košarkarski zanesenjaki pravijo, da takšne evforije v Podgorici še ni bilo. Temu pritrjuje tudi podatek, da si je tretjo in četrto tekmo finala v dvorani Morača, ki uradno sprejme 4000 gledalcev, ogledalo kar 6000 ljudi. Arhitekt velikega uspeha Budućnosti je 47-letni srbski strokovnjak Aleksandar Džikić, ki je z vodenjem Olimpije in Krke pustil velik pečat tudi v slovenski klubski košarki.

Džikić ostal zvest tradiciji

Budućnosti ne moremo uvrščati med velikane jugoslovanske košarke, a je v zgodovini vseeno pustila svoj pečat. V letih 1999 do 2001 je trikrat zapored osvojila naslov prvaka v prvenstvu ZR Jugoslavije in ima v vitrinah tudi tri pokalne lovorike. V ligi ABA se je sedemkrat uvrstila med najboljša štiri moštva, a v velikem finalu prvič zaigrala šele v letošnji sezoni. Da bi leto 2018 lahko bilo leto Budućnosti, je Aleksandar Džikić začutil v rednem delu jadranskega tekmovanja, saj mu je uspelo Crveno zvezdo poraziti tako v gosteh kot pred domačimi navijači. Moštvo iz Podgorice je dolgo časa vodilo na lestvici, nato pa si v drugem delu privoščilo poraze proti Zadru, Mornarju, Cedeviti in Partizanu. To ga je stalo prvega mesta, a glasovi iz kluba pravijo, da je bilo vse skupaj načrtovano. Ko je Džikić namreč začutil priložnost za napad na naslov prvaka, naj bi svojemu kondicijskemu trenerju Filipu Mihailoviću naročil, naj sestavi načrt dela, po katerem bo moštvo v končnico lige ABA prišlo v najboljšem fizičnem stanju. Tako je zavestno žrtvoval nekaj zmag v jadranskem tekmovanju in evropskem pokalu, a se mu je na koncu strategija splačala.

Če je imela Budućnost v polfinalu nekaj sreče, saj je bila Cedevita na prvi tekmi tik pred zmago, a jo nato nespretno zapravila, je bil uspeh v finalu čist kot solza. Predsednik Crvene zvezde Nebojša Čović je sicer ves čas na glas govoril o zaroti, po kateri njegov klub ne sme postati prvak lige ABA, a je jasno, da so si Podgoričani zmago prigarali na parketu. Džikić je taktično povsem nadigral trenerskega kolega Dušana Alimpijevića, za katerega so mnogi menili, da je pri 32 letih premlad in premalo izkušen za vodenje evroligaškega kluba. Dirigentsko palico je nekdanji trener Olimpije in Krke zaupal najboljšemu posamezniku (MVP) finala Nemanji Gordiću in zadel v polno, saj ima reprezentant Bosne in Hercegovine za seboj najboljšo sezono v karieri. Z nizko postavo, ki je brez težav prebijala nasprotnika, in moštveno igro, kjer se je vedno iskala podaja več, je spravljal Alimpijevića v obup. Kljub izjemni vlogi pri zgodovinskem uspehu Budućnosti pa je na koncu ostal zvest tradiciji, saj se zaradi vraževernosti ni pridružil moštvu pri slikanju s pokalom, zavrnil pa je tudi šampionski prstan, ki ga prejmejo prvaki lige ABA.

Evroliga preko twitterja že izrekla dobrodošlico

»Od začetka sem govoril, da me zanima samo osvojitev lige ABA. Lovorika je zdaj v vitrinah in to je glavno. To bo ostalo zapisano v zgodovini. Zdaj se lahko začnemo pogovarjati o tem, kaj to potegne za sabo,« je po zmagi povedal Aleksandar Džikić in dodal, da še ne ve, ali bo Budućnost vodil tudi prihodnjo sezono v evroligi. A predsednik kluba in glavnega pokrovitelja Voli Dragan Bokan je že potrdil, da sta se z Džikićem dogovorila o nadaljevanju sodelovanja, ki bi po pogodbi tako ali tako trajalo še prihodnjo sezono. Odprto vprašanje ostaja le, ali bo Budućnost dobila pravico nastopa v evroligi. Dva od osnovnih kriterijev sta, da ima klub najmanj štiri milijone evrov proračuna in dvorano s kapaciteto za vsaj 5000 gledalcev. Proračun Budućnosti je v letošnji sezoni znašal nekaj manj kot tri milijone, Morača pa uradno sprejme 4000 gledalcev. V vodstvu kluba bodo naredili vse, da se približajo zahtevanim številkam, obenem pa upajo, da jim bo evroliga malenkost pogledala skozi prste. Vodstvo najelitnejšega evropskega tekmovanja je sicer klubu že izreklo dobrodošlico preko spletnega socialnega omrežja twitter.