Družba Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) očitno konec leta še ne bo doživela svojega konca. Čeprav se poslanci SD, DeSUS in SDS niso udeležili seje parlamentarnega odbora, na kateri bi morali odločati tudi o noveli zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), in zato poslanka SMC Vojka Šergan dela paniko in tik pred iztekom mandata na ta račun kliče na kup sedmo silo, prvi mož RTH Janez Žlak pravi, da je časa še dovolj in da bi lahko novelo zakona sprejela tudi nova vlada, če se bo le sestavila do jeseni.
Monitoringa si niso izmislili
Likvidacija RTH je namreč predvidena s koncem tega leta, novela zakona o postopnem zapiranju RTH pa predvideva vsaj dve leti podaljšanja zapiralnih del oziroma monitornga saniranih površin. Za vsako leto monitoringa naj bi družba prejela 1,5 milijona evrov, ob tem pa še dodatne 3 milijone evrov evropskih sredstev, je dejal Žlak. Ta pravi, da si monitoringa niso izmislili zdaj, temveč ga za zaprte rudnike predvideva že sam zakon o rudarstvu, vendar so uradniki po njegovem mnenju na ta del enostavno pozabili. Na vprašanje, zakaj v RTH na to niso opozorili že ob sprejemanju prejšnjih novel zakona, je Žlak dejal, da se v delo prejšnjih vodstev ne želi spuščati, sam pa da je to napako odkril že ob nastopu mandata pred tremi leti, vendar so skupaj z ministrstvom postopno zapiranje rudnika, ki je programsko zamujalo tako na kadrovskem kot sanacijskem področju, urejali sproti z uredbo.
Zdaj so na vrhuncu sanacijskih del, saj imajo odprtih več kot 40 delovišč, je nadaljeval Žlak, ki zatrjuje, da bodo do konca leta vse površine sanirane in s tem program zapiranja rudnika končan. V tej luči, priznava Žlak, je res, da bi monitoring saniranih površin lahko opravljal kdor koli in za to ni potrebe, da še naprej obstaja RTH kot tak. Je pa pomembno, da bo nekdo spremljal morebitne spremembe, kot so razni podori ali vzdori zemljine, je poudaril Žlak, ki se mu zdi smiselno, da bi to še vsaj dve leti opravljal RTH. »Če kdo, smo lokalci tisti, ki znamo to sanirati,« je dejal. Pozneje bi spremljanje nekdanjih rudniških površin prevzelo kako drugo podjetje ali celo javna agencija, ki bi jo za opravljanje monitoringa rudniških površin po vsej državi ustanovila država, razmišlja Žlak, ki pravi, da so do podobnih ugotovitev prišli tudi v SDH.
Pred zaprtjem še 11 milijonov evrov
RTH bo letos od države prejel še 11 milijonov evrov, preostala sredstva za sanacijo površin pa bodo zagotovili s prodajo premoženja oziroma preostankom denarja od kupnine za hčerinsko nepremičninsko družbo Spekter, ki jo je v začetku leta prevzel republiški stanovanjski sklad. Sredstev tako družbi ne primanjkuje, je pa težava v tem, da državni proračun za leto 2019 ne predvideva več postavke za RTH, s čimer bi poplačali dela, opravljena v novembru in decembru letos, pravi Žlak, ki je prepričan tudi, da bi se v primeru sprejetja novele zakona RTH lahko v letu 2019 financiral sam in sredstva iz proračuna potreboval šele v letu 2020. Koliko ljudi bi še potrebovali v teh dveh letih in kakšen bo podrobni načrt monitoringa, bo jasno konec junija, ko morajo dokument dostaviti resornemu ministrstvu.
