»Za drevesa, napadena s podlubniki ali prevrnjena od vetra, ni čudežnega zdravila, nujno je le čim hitrejše pospravilo,« opozarjajo v blejski območni enoti zavoda za gozdove. Dodajajo, da so najbolj poškodovani gozdovi trenutno v Bohinju. »Dolga in s snegom bogata zima je onemogočala sanacijo poškodovanih površin, zato je večina poškodovanega drevja še vedno v gozdu. Poleg tega, da les v gozdu izgublja vrednost, je še pomembneje, da je od vetra poškodovano drevje idealna tarča za podlubnike, ki se bodo na teh drevesih razmnožili in pozneje zavrtali v zdrava drevesa v okolici,« so dodali.
Ekološki se pridružuje gospodarska škoda
Kot opozarjajo v blejski enoti zavoda za gozdove, se je napad podlubnikov na Zgornjem Gorenjskem začel leta 2015, ko je bilo posekanih 124.000 kubičnih metrov lubadark, leto pozneje 307.000 kubičnih metrov in lani rekordnih 430.000 kubičnih metrov. Po njihovih podatkih je to skoraj dvakratna količina dovoljenega letnega poseka vseh drevesnih vrst na Zgornjem Gorenjskem. »Glede na decembrski vetrolom, ki je izboljšal razvojne možnosti lubadarju, pričakujemo, da se bo njegovo smrtonosno delo nadaljevalo še vsaj tri leta,« napovedujejo. »Poleg ekološke nastaja tudi velika gospodarska škoda,« dodajajo. Zaradi slabše kakovosti prodanega lesa so lastniki od leta 2015 do danes zanj dobili 11 milijonov evrov manj, kot bi sicer, še navajajo.
Do zdaj so lastniki gozdov po podatkih blejske enote zavoda posekali že 50.000 kubičnih metrov dreves, ki sta jih uničila lubadar in veter. »O nadaljnjih 100.000 kubičnih metrih poškodovanih dreves so lastniki gozdov z odločbo že obveščeni, da je sanacijske sečnje treba izvesti čim prej. Z otoplitvijo in topljenjem snega se je označevanje drevja za sanitarni posek, obveščanje lastnikov in delo pri sanaciji že pospešilo,« so dodali.
Težko je napovedati, kakšni bodo gozdovi
V zadnjih letih se tako v gozdovih dogajajo spremembe, ki jih v preteklosti ni bilo, zato je nemogoče napovedati, kaj se bo dogajalo vnaprej, so zapisali v Območni enoti Bled Zavoda za gozdove. »Ključno je, da lastniki redno pregledujejo svoje gozdove in, če najdejo s podlubniki napadeno ali od vetra poškodovano drevje, da čim prej obvestijo pristojnega revirnega gozdarja ter začnejo sečnjo dreves,« svetujejo. Zaradi obsežnih poškodb in sanacije gozdov se podoba gozdov spreminja. »Večina ogolelih površin bo prepuščena naravnemu pomlajevanju, kjer pa je to oteženo, bomo na Zavodu za gozdove Slovenije lastnikom priskrbeli brezplačne sadike. Kakšen gozd bo na teh površinah nastal, je poleg narave odvisno predvsem od prizadevanj lastnikov, gozdarji pa bomo pri tem ponudili vso strokovno pomoč,« zagotavljajo.
