»Kako je vaš poslovni model vzdržen, če pa uporabniki ne plačujejo za vašo storitev?« je vprašal senator Orrin Hatch.
»Senator, objavljamo oglase,« mu je odvrnil šef Facebooka Mark Zuckerberg.
To je bila samo ena od torkovih izmenjav v senatu, na podlagi katerih so ameriški komentatorji precej neusmiljeno raztrgali potek zaslišanja šefa največjega svetovnega družbenega omrežja. Ne toliko zaradi Zuckerberga, ki se je spretno izmikal največjim pastem, denimo tistim, na podlagi katerih bi se lahko izkazala potreba po večji zakonski regulaciji ravnanja z osebnimi podatki in družbenih omrežij nasploh. Bolj so bili kritični do senatorjev, ki so pet ur odmevnega zaslišanja po večini porabili za poskus, da vehementno nastopijo pred kamerami, vendar pokazali slabo poznavanje problematike in postavljali preveč osnovna vprašanja. Zuckerberg je bil zato na koncu torkovega zaslišanja precej vidno sproščen. Danes, ko je odgovarjal pred odborom predstavniškega doma, so bila vprašanja nekoliko bolj osredotočena, a so kongresniki naleteli na drugo težavo: vsak je imel na voljo za spraševanje le štiri minute.
Vojna z Rusijo in plačljivi FB?
Kaj je torej Zuckerberg povedal novega v zaslišanju, do katerega je prišlo zaradi nepooblaščenega odtekanja podatkov o 87 milijonih uporabnikov facebooka podjetju za politično svetovanje Cambridge Analytica? Dejal je, da so med temi podatki tudi njegovi. Priznal je napako, ker se podjetje ni odzvalo drugače, hitreje in javno, saj je za zlorabo izvedelo že leta 2015, za kar je prevzel osebno odgovornost. Povedal pa je tudi:
• da Facebook sodeluje s posebnim preiskovalcem ruskega vmešavanja v ameriške volitve Robertom Muellerjem,
• da Facebook začasno hrani podatke o uporabnikovem brskanju po spletu, da ugotovi njegove interese in mu nato prilagodi ciljno oglaševanje,
• da bi želel imeti soglasje ljudi, ki facebooka ne uporabljajo, za uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov,
• da bo pregledovanje tega, katere zunanje aplikacije so zbirale podatke o uporabnikih facebooka in v kolikšni meri, trajalo še mesece,
• da bo trajalo pet do deset let, preden bodo razvili programe, ki bodo lahko samodejno v vseh jezikih prepoznali sovražni govor,
• da ne morejo popolnoma preprečiti objavljanja nezakonitih oglasov, denimo za pomirjevala, zato jih morajo nanje opozoriti,
• da bo vedno obstajala brezplačna različica facebooka, kar napeljuje na možnost, da bo nekoč obstajala tudi plačljiva različica, verjetno brez oglasov,
• da je Facebook sprejel vrsto ukrepov proti ruskemu zlorabljanju omrežja z lažnimi profili ter da so z Rusijo v »oboroževalni tekmi, oni pa bodo pri tem vse boljši«,
• da Facebook zaposluje dvesto ljudi, zadolženih za protiterorizem.
Kakšen bo rezultat zasliševanj, je za zdaj težko reči, hitrih ukrepov pa ni pričakovati, ne nazadnje zato, ker so večji zagovorniki zaščite osebnih podatkov demokrati, ti pa so v kongresu za zdaj v manjšini. Po drugi strani Zuckerberg ni ponudil jasnih zavez glede dodatnih varnostnih ukrepov oziroma urnika njihovega uveljavljanja.
