Osnovna šola Trebnje, zgrajena leta 1982, prostorsko že več let ne zadošča potrebam devetletke. Ravnatelj Rado Kostrevc tako občino in župana Alojzija Kastelica vsako leto opozarja na hudo prostorsko problematiko na matični šoli, dosti bolje pa ni niti v treh podružnicah. Na potrebo po čimprejšnji zgraditvi nove šole je včeraj s predajo več kot 900 podpisov županu tik pred sejo občinskega sveta opozoril tudi občinski svetnik Gregor Kaplan, sicer podpredsednik sveta staršev in sveta zavoda, ki prav tako že več let opozarja na problematiko.
Uvedba devetletke in s tem številne spremembe šolskega sistema so prinesle tudi dodatne potrebe po prostorih, opozarja Kostrevc. »Šola je bila zgrajena za potrebe osemletke. Z uvedbo devetletke smo dodatno dobili celo generacijo, to je okoli 100 učencev. Poleg tega je sama organizacija pouka zdaj bistveno drugačna. Nivojski pouk, neobvezni izbirni predmeti, več učencev v podaljšanem bivanju – vse to pomeni več učnih skupin, torej potrebujemo več manjših prostorov. Poleg tega je naša šola inkluzivna, imamo veliko učencev z različnimi omejitvami, odločbami, v vsakem razredu tudi po tri romske učence, kar pomeni manjše število otrok v razredu, torej je oddelkov več,« pojasnjuje Kostrevc.
Ena največjih šol v državi
Trebanjska šola je ena največjih v Sloveniji, letos jo obiskuje 963 učencev, od tega matično šolo 792, preostali pa podružnične šole v Šentlovrencu, Dobrniču in Dolenji Nemški vasi. Po Kostrevčevih besedah je zahteva po zgraditvi nove šole povsem legalen in legitimen pritisk na lokalno skupnost.
»Če bi dobili novo šolo, je to seveda odlično. Toda kaj pa do takrat? Pot do nove šole je dolga več let, mi pa prostore potrebujemo zdaj, ne pojutrišnjem.« Za tri oddelke četrtega razreda so morali lani najeti prostore v bližnjem Centru za izobraževanje in kulturo (CIK). Jeseni bodo tako na CIK gostovali že štirje oddelki četrtega razreda. Še vedno se povečuje tudi vpis v prvi razred, letos imajo štiri oddelke prvošolčkov, prihodnje leto jih bo pet. Potrebne prostore zanje bodo skušali najti kar v okviru matične šole.
Kostrevc vidi rešitev v dodatnih prostorih. Najprej so razmišljali o nadzidavi matične šole, vendar se je ta izkazala za neizvedljivo zaradi neprimerne statike. Druga možnost je modularna gradnja ob šoli. Toda po besedah župana Kastelica bo občina problematiko najverjetneje reševala z dozidavo podružnične šole v Dolenji Nemški vasi, sicer obnovljene leta 2009, kjer že začenjajo pripravo dokumentacije in odkup zemljišč. S prizidkom, ocenjenim na okoli dva milijona evrov, do katerega bi po njegovih besedah prišli v treh do štirih letih, bi pridobili po dva oddelka na razred, večjo jedilnico, dodatne zunanje površine. Razmišljati pa bi bilo treba tudi o spremembi šolskih okolišev, dodaja.
Prostorska stiska tudi v podružnici
A po mnenju Gregorja Kaplana gradnja šole v Dolenji Nemški vasi ni dobra rešitev. »Bistveno bolj smotrno, tudi kar zadeva samo organizacijo pouka, bi bila izgradnja druge OŠ lahko tudi ob obstoječi ali drugi lokaciji v Trebnjem, kjer je dovolj prostora za širitev, ne pa da izbiramo neke ad hoc rešitve. V vmesnem času pa bi stisko reševali s postavitvijo modularnega objekta ob šoli.« Trebnje se zaradi odlične lokacije na sredini med Ljubljano in Novim mestom in hkrati dovolj ugodnimi cenami zemljišč in stanovanj hitro širi, a infrastruktura temu ne sledi, opozarja Kaplan. »Občina mora tudi na področju šolske in predšolske vzgoje iskati rešitve vsaj za naslednjih 15, 20 let,« dodaja.
S prostorsko stisko se soočajo tudi v podružnični šoli v Šentlovrencu, kjer število otrok prav tako raste, letos jih je vpisanih 46, še pred nekaj leti jih je bilo 24. Manjšo dodatno učilnico so morali letos urediti v bližnjem kulturnem domu, hkrati pa del šolskih prostorov že tri leta oddajajo vrtcu.
