V zaključnem poročilu je preiskovalna komisija navedla, da so vsi zdravstveni ministri od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Kolar Celarčeva pa je po ugotovitvah komisije tudi subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti že na podlagi vmesnega poročila.
Kolar Celarčeva je v pisnem odzivu, ki so ga poslali z ministrstva za zdravje, navedla, da je kot prva v vrsti zdravstvenih ministrov sprejela konkretne sistemske ukrepe proti korupciji, kar velja tudi za nabavo žilnih opornic. Poudarila je, da je to tudi temeljna razlika med njenimi devetimi ministrskimi predhodniki in njo.
»Zato v odgovor na zaključno poročilo preiskovalne komisije sporočam, da sem objektivno odgovorna za vrsto sprejetih sistemskih ukrepov proti korupciji, tudi na področju nabave žilnih opornic. Nikakor pa ne morem biti subjektivno odgovorna za zadeve, ki jih nisem smela početi - in jih zato tudi nisem«" je zapisala.
Dodala je, da je spremljala delo komisije, bila seznanjena z njenimi ugotovitvami in pred njo tudi nastopila kot priča: »Že takrat sem poudarila, kako pomembno je njeno delo in izrazila polno podporo razkrivanju konkretnih storilcev in načinov, na katere so siromašili naš zdravstveni sistem v zadnjih 25 letih.«
Kolar Celarčeva: Ves čas vodenja ministrstva zahtevam ničelno toleranco do korupcije
Izpostavila je, da ves čas vodenja ministrstva zahteva ničelno stopnjo tolerance do korupcije. »Zato je videti kot narobe svet, da so tisti, ki pri koruptivnih dejanjih pri nabavi žilnih opornic niso naredili ničesar ali vsaj ne dovolj, objektivno odgovorni; tista, ki se je prva lotila sistemskih ukrepov za preganjanje korupcije tudi na tem konkretnem primeru, pa subjektivno odgovorna.«
V odzivu je Kolar Celarčeva zavrnila tudi očitek o subjektivni odgovornosti, ker naj bi za v. d. direktorja celjske bolnišnice imenovala človeka, za katerega je komisija naznanila sum koruptivnega ravnanja: »Ta očitek je absurden! Kot ministrica sploh nimam pristojnosti imenovanja v. d. direktorja, niti dajanja soglasja. Imenovanje je izključno v pristojnosti sveta zavoda.«
Očitek ministrica zato razume »kot politično obračunavanje vodje komisije in zlorabo instituta parlamentarne preiskovalne komisije«.
Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji izredni seji DZ je sicer pokazala, da imajo tako v koaliciji kot opoziciji nasprotujoča mnenja o zaključnem poročilu zdravstvene preiskovalne komisije. Naklonjenost poročilu so izrazili v SD, NSi, NP, SDS in DeSUS, v SMC in še posebej Levici pa so bili do dela komisije in njenih ugotovitev kritični.
