Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans se je včeraj mudil na Poljskem, kjer se je spoštovanje vladavine prava zaradi obsežnih pravosodnih reform krepko zmanjšalo. Odnosi med Varšavo in Brusljem so se znašli na vreliščni točki, saj je evropska komisija zaradi sistematičnih groženj vladavini prava na Poljskem proti državi sprožila postopek po 7. členu pogodbe o Evropski uniji. Ta lahko slednjič pripelje do odvzema glasovalnih pravic države v svetu EU.
Evropska komisija v reformah vidi resno grožnjo vladavini prava, saj se vse bolj briše ločnica med sodno in izvršilno vejo oblasti. Toda v zadnjih mesecih je poljska vlada pod vodstvom novega premierja Mateusza Morawieckega kazala pripravljenost za dialog o reformah z evropsko komisijo.
Nadaljnje iskanje dogovora
Ali je obisk odvrnil možnost, da bi se proti Poljski nadaljeval postopek z »jedrsko bombo«, kot v bruseljskem žargonu imenujejo sprožitev 7. člena, še ni jasno. Tudi zunanji minister Jacek Czaputowicz se je zavzel za rešitev, s katero bi se končal postopek po 7. členu pogodbe o EU. »Nadaljujejo delo v smeri konsenza, da bi to zadevo končali in se posvetili drugim pomembnejšim vprašanjem – varnosti, večletnemu finančnemu okviru in zagotavljanju legitimnosti za (evropske, op. p.) reforme.«
Znano je poljsko stališče, da reform sodstva ne vidijo kot groženj, saj podobne pravosodne rešitve obstajajo tudi v drugih državah članicah. Prav takšno stališče je sicer poljska vlada med drugim predstavila v 94 strani dolgi beli knjigi o pravosodni reformi, ki so jo pred dobrim mesecem dni posredovali evropski komisiji. Ta obsežen dokument sicer ni vseboval predlogov za spremembe zakonodaje, temveč zgolj pojasnila, zakaj je bilo treba sprejeti takšne spremembe, ki jih Poljska še naprej opisuje kot skladne z evropskim pravom. Timmermans je na zadovoljstvo Czaputowicza poudaril, da komisija ne oporeka pravicam držav članic za reformiranje svojih sodnih sistemov, a je hkrati njihova temeljna zaveza, da pri tem ohranijo jasno delitev med vejami oblastmi in zagotovijo neodvisnost sodstva.
V sejmu spremembe pravosodne reforme
Analitiki že samo dejstvo, da prihaja do okrepljenega dialoga med Brusljem in Varšavo, opisujejo kot znamenje, da nadaljevanje postopka nobeni strani ni v interesu. Evropski komisiji tudi zato, ker zaradi jasne napovedi Viktorja Orbana, da bo blokiral morebitne sankcijske ukrepe proti Poljski, ni realne možnosti, da bi se med vsemi članicami EU – razen Poljske – doseglo potrebno soglasje za uvedbo tovrstnih sklepov. Hkrati je pod pritiskom tudi Poljska, saj se bodo maja začela pogajanja o novi večletni finančni perspektivi EU po letu 2020. Več evropskih komisarjev je v minulih mesecih že nakazovalo, da bi lahko izplačilo kohezijskih sredstev vezali na spoštovanje vladavine prava v državah članicah.
Da se je konservativna vlada vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) pripravljena pogajati, kaže tudi to, da je sicer konec marca v parlamentarno proceduro vložila predloge sprememb pravosodne reforme. Med drugim so pripravljeni nekoliko zmanjšati pristojnosti pravosodnemu ministru za odpoklic predsednikov sodišč. Povečati so pripravljeni tudi upokojitveno starost sodnikov na 65 let. Kritiki so sicer predlagane spremembe označili za kozmetične. Adam Bodnar, varuh človekovih pravic na Poljskem, je pred Timmermansovim obiskom celo menil, da mora EU vztrajati pri trdni poziciji proti njegovi državi. Toda podpredsednik komisije je bil bolj zadržan. Ali so vložene spremembe zadostne, se včeraj ni želel izjaviti. Končno oceno bo komisija podala po njihovem sprejetju v sejmu.
