Zavod Varna pot je nastal leta 2007 in je bil ena prvih organizacij, ki so se začele ukvarjati s težavami, ki jih lahko imajo posamezniki zaradi prometnih nesreč, bodisi da so nesrečo doživeli sami bodisi so v njej izgubili bližnje. Anja Žurga pove, da se te posledice kažejo v številnih oblikah: pari se razidejo, ljudje izgubijo službo, postanejo depresivni, pojavijo se psihosomatske bolezni. Meni, da veliko ljudi takoj ob nesreči ne ve, da bodo potrebovali pomoč, pogosto si je tudi ne upajo in ne želijo poiskati, saj je v Sloveniji še vedno tabu tema, da si poiščeš psihološko ali psihiatrično pomoč. Nedavno je zavod zloženke z informacijami razdelil po postajah prometne policije, tako da lahko policisti udeležencem nesreč pomagajo najti pot do pomoči.
Srečujete se z ljudmi, ki so izgubili svojega bližnjega ali pa so imeli sami prometno nesrečo. Kateri je najpogostejši vzrok, ki se pojavlja pri prometnih nesrečah?Pri mladih je najpogostejši vzrok alkohol, je pa kriva tudi hitrost. Ta dva vzroka se ne izključujeta, pogosto sta hitrost in alkohol skupaj. Ko policisti raziščejo, zakaj se je prometno nesreča zgodila, ali zaradi hitrosti ali zaradi neprilagojene ali napačne smeri vožnje, je alkohol kot neki posredni razlog, kot neki sekundarni razlog. Na primer: prišlo je do neprilagojene hitrosti, to je bil vzrok, v bistvu pa je do neprilagojene hitrosti prišlo zaradi tega, ker je bil nekdo pod vplivom alkohola. Ker se pod vplivom alkohola naša zaznava spremeni: lahko se pojavi dvojni vid, lahko spregledaš nekoga, nekateri ne zaznavajo rdeče luči. Če ponovno razmislim – največkrat je razlog alkohol, posledično hitrost in tudi neuporaba zaščitnih sredstev, torej udeleženci niso uporabljali varnostnih pasov. Običajno ni samo en vzrok, ampak je vedno neka povezava.
Alkohol je pogosto navzoč med mladimi, kaj pa med starejšimi?Da, v bistvu sta kar dve skupini, ki sta rizični glede alkohola. Ena so mladi med 25. in 35. letom starosti in druga skupina med 45. in 55. letom starosti.
Kateri spol prevladuje med prometnimi nesrečami, ženski ali moški?Moški so še zmeraj tisti, ki so bolj »pogumni«. Mislijo, da lahko vozijo pod vplivom alkohola, še bolj je ukoreninjeno prepričanje, da se njim ne more nič zgoditi, da oni lahko še boljše vozijo, če spijejo kakšno pivo. Ženske smo tukaj bolj previdne, saj slabše prenašamo alkohol. Pri nas lahko že manjše količine alkohola bolj vplivajo na zbranost kot pri moških.
Kaj menite o dostopnosti alkohola?Največkrat so pravzaprav starši tisti, ki prvi ponudijo oziroma omogočijo otrokom alkohol. Ko denimo vprašajo, ali bo malo pene pri pivu ali kaj podobnega, pa je to lahko še majhen otrok. Torej je pomembno, da so starši ozaveščeni, da lahko njihovi otroci dobijo alkohol kjer koli, in zelo verjetno ali zelo velika večina jih bo alkohol pokusila v določeni starosti. Starši bi se morali zavedati, da so zgled. Meni se ne zdi nič narobe, da ob neki priložnosti, na primer za rojstni dan, na zabavi kaj popiješ. Zdi pa se mi narobe, da potem voziš. Pomembno je, da se družba, posebno mladi, zaveda posledic zlorabe alkohola.
Koliko je mladih med tistimi, ki poiščejo pomoč pri vas?Imamo kar veliko mladih, ki pridejo pozneje tudi z nami na delavnice. Recimo, da so pri nas poiskali pomoč in so kljub tragediji, ki se jim je zgodila in čeprav še vedno čutijo posledice, našli nov smisel v življenju. Nekateri delujejo v tej smeri, da mladim povejo svojo zgodbo in se pogovorijo o tej temi. Tako da lahko rečemo, da imamo kar precej mladih, ki niso več vključeni v skupine in pomagajo na drugačen način drugim. Pogosto pridejo mladostniki in otroci s starši, ker so starši prepoznali težavo in jo tako rešujejo skupaj.
