V Strasbourgu so za »dosežek« označili tudi shemo za poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki je posledica sodbe ESČP v primeru Ališić. Nadzorovanje tega primera (zadeve Ališić) je svet ministrov zaključil 15. marca letos. (Razsodbe na hrvaških sodiščih, zaradi katerih slovenska politika zdaj načrtuje sprejem ustavnega zakona o NLB, s tem primerom niso neposredno povezane.)
8 novih slovenskih primerov je nadzoroval svet ministrov v letu 2017. V letu 2016 je bilo novih primerov 5. Dva lanska nova primera sta bila takšna, da sta se v obravnavi v preteklih letih že večkrat ponovila.
10 dolgotrajnih primerov Slovenija ni zaključila že več kot pet let po tem, ko je ESČP izrekel sodbe. Prav tako deset je bilo lani neizpolnjenih sodb, katerih izvršitev svet ministrov nadzoruje manj kot pet let.
7 zaključenih primerov je lani dosegla Slovenija. Za izvršitev dveh izmed njih je potrebovala več kot pet let.
170.790 € odškodnin je lani izplačala Slovenija na podlagi sodb ESČP. Leto pred tem je oškodovancem izplačala 45.314 evrov. (V te vsote niso vštete odškodnine, ki so jih prejemali izbrisani na podlagi zakona o odškodninah.)
1 poravnavo med pritožnikom in slovensko državo je lani zabeležil svet ministrov. Kot smo že poročali, se slovenska oblast v Strasbourgu skoraj nikoli ne poravna, ampak v sodnem procesu vztraja do konca, tudi če je jasno, da bo izgubila.
Svet ministrov o prenapolnjenosti slovenskih zaporov
V zadnjih nekaj letih so slovenske oblasti sprejele razvejano strategijo za boj proti prezasedenosti ljubljanskega zapora. Uvedle so redni nadzor, preselitve v druge zapore, načrtujejo gradnjo novega zapora, povečale so število pogojnih kazni in alternativnih kazni. Bivalni prostor na zapornika se je povečal na 4,5 kvadratnega metra, temperaturo v celicah merijo dvakrat na dan in temu prilagajajo zračenje v poletnih mesecih. Zaporniki naj bi se v skladu z načrtovanimi novimi pravili lahko zaradi razmer v zaporu pritožili predsedniku okrožnega sodišča… Trenutno te načrte preučujemo.
