»Vesel sem, da vidim strast, ki jo namenjate prometni varnosti,« je nekdanji vodja Ferrarijeve ekipe v formuli 1 Jean Todt polaskal slovenskim gostiteljem po ogledu Darsovega nadzornega centra v Dragomelju, pred katerim sta svoje pripomočke za zagotavljanje prometne varnosti razstavila tudi policija in agencija za varnost prometa.
Dvainsedemdesetletnega Francoza na obisku v Sloveniji niso zanimale hitrosti, s katerimi se je srečeval v svoji karieri reli sovoznika in nato v različnih vodilnih vlogah v ekipah Peugeot Talbot Sport (reli, 24 ur Le Mansa) in Scuderia Ferrari (formula 1), temveč se je pri nas mudil v vlogah posebnega odposlanca Združenih narodov za varnost v cestnem prometu in predsednika Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA). Njeni globalni kampanji Varnost v cestnem prometu – 3500 življenj (toliko ljudi vsak dan umre v prometni nesrečah) se je pridružila tudi Avto-moto zveza Slovenije.
»Napredek Slovenije je primerljiv z najboljšimi evropskimi državami. Imate veliko prednost, da ste majhna država z dvema milijonoma prebivalcev. Problematiko prometne varnosti je pri vas precej enostavneje širiti kot denimo na Kitajskem, kjer živi 1,3 milijarde ljudi,« je Jean Todt povedal v kratkem pogovoru z novinarji in dodal, da bi bila lahko Slovenija še bolj ambiciozna in nadaljevala tako imenovano vizijo nič – prizadevanje za prometno varnost, zaradi česar ne bi bilo smrtnih žrtev. Francoski gost je izrazil zadovoljstvo z napredkom pri uporabi varnostnega pasu in čelade na kolesu, po njegovih besedah pa vozniki potrebujemo še več discipline.
Od avtonomnih avtomobilov do starih krip
Kako ljubitelj avto-moto športa gleda na bližajočo se realnost samovozečih oziroma avtonomnih avtomobilov? »Ta nova tehnologija prihaja, ampak ne povsod. Na svetu zaradi prometa umre 1,3 milijona ljudi na leto, 5 milijonov jih je ranjenih. Devetdeset odstotkov žrtev je v državah v razvoju. Bil sem v Ugandi in Keniji, kjer je izobrazba slaba, policija slabo opravlja svoje delo, prisotna je korupcija, avtomobili so stari od 20 do 50 let, ceste so slabe, pomoči žrtvam prometnih nesreč skorajda ni. Po eni strani imamo elitni del sveta, ki bo imel dostop do avtonomnih avtomobilov, večina sveta pa tega ne bo imela,« o vplivu finančnih kazalnikov na prometno varnost razlaga Todt in opozarja, da že danes avtomobili, ki niso več dovolj dobri za naše ceste, potujejo v manj razvite države.
Sicer pa je novim tehnologijam naklonjen. »V Evropi, Avstraliji, na Japonskem ima že skoraj vsak avtomobil sistem ESC (elektronski sistem stabilnosti, op. p.), v Franciji imajo od letošnjega aprila vsi novi avtomobili vgrajen sistem eCall (avtomatično sporočanje o trčenju in lokaciji reševalnim službam, op. p.). Gre za poceni in dostopne naprave, na katere se moramo še naprej osredotočati. Tehnologija pa bo le še napredovala. Še pred stotimi leti smo potovali s konji,« pravi Todt, ki enega izmed izzivov za prihodnost vidi tudi v koncentraciji prebivalstva v mestih. V »privilegiranih državah«, kot imenuje države zahodnega sveta, marsikje že polovica prebivalcev živi v mestih (do leta 2030 bi se lahko delež povišal na dve tretjini), kar se v prometu odraža v pogostih zastojih, ti pa v izgubi časa in denarja ter onesnaženju.
Nevarne podeželske ceste
Po drugi strani je nadzor prometa na manjših podeželskih cestah, kjer je prometa bistveno manj, po mnenju našega sogovornika marsikje pomanjkljiv, kar se odraža tudi v statistki žrtev prometnih nesreč. Todt opozarja, da se do polovica najhujših nesreč zgodi na manjših podeželskih cestah. Zato je naklonjen strožjemu nadzoru prometa in tudi primerno visokim kaznim, če vozniki pač niso dovolj disciplinirani.
Kot primer dobre prakse na področju discipliniranosti voznikov je Todt izpostavil skandinavske države, kjer ljudi denimo ni treba več opozarjati, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna, saj je to tam postalo že nekaj samoumevnega.
Todta je danes gostil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Skupaj sta si poleg Darsovega centra ogledala še center varne vožnje na Vranskem in položila venec pri spomeniku žrtvam prometnih nesreč na ljubljanskih Žalah. Ob tem se je seznanil z aktivnostmi zavoda Varna pot.
