Še preden je v četrtek odstopil direktor SNG Opera in balet LjubljanaPeter Sotošek Štular, sta v ponedeljek zaradi njegovega ravnanja protestno odstopila predsednik sveta SNG Opera in balet Nenad Firšt in predsednik strokovnega sveta Matjaž Drevenšek; na včerajšnjem sestanku sveta novega predsednika še niso izvolili.
Sotošek Štular je sicer kot razlog za odstop navajal »škandalozno ignorantski odnos ministra za kulturo do nacionalne operne in baletne hiše« in destruktivnost znotraj umetniških korpusov in sindikalnih struktur. Njegova »konstruktivna dejanja po končani finančni sanaciji in stabilizaciji zavoda so bila pospremljena z ustrahovanjem in grožnjami s prijavo trpinčenja ali kaznivih dejanj ter poslanimi anonimkami medijem in inšpektorjem«.
Finančna plat
Direktor je v odstopni izjavi navedel, da kulturno ministrstvo »zavod kaznuje s prepolovitvijo sredstev za splošne stroške«. Na ministrstvu zatrjujejo, da so splošne stroške delovanja v letu 2017 glede na leto 2016 resda zmanjšali za 421.376 evrov, tudi zato, ker jih zavod leta 2015 ni v celoti porabil. A so jim hkrati povečali sredstva za plače za 549.433 evrov. S tem se je v letu 2017 javnemu zavodu sprostil pomemben del lastnih prihodkov, ki jih je ta moral v preteklosti namenjati za plače, letos pa bi jih lahko namenil za sofinanciranje splošnih stroškov delovanja. Tako naj bi zavod kljub znižanju sredstev za splošne stroške delovanja prejel 215.145 evrov več. Od tega je bilo 94.248 evrov namenjenih nakupu opreme in investicijskemu vzdrževanju.
Sotošek pa odgovarja, da je govoril o splošnih stroških delovanja, ki so se z 1,094.000 evrov, ki so jih prejeli v letu 2016, lani zmanjšali na 650.000 evrov, ne da bi bili o tem predhodno obveščeni. Letos so se zmanjšali še za 30.000 evrov. »V letu 2017 smo res prejeli približno 200.000 evrov več, vendar gre to povišanje v celoti za dejanska izplačila plač, ki so se zaradi napredovanj in odprave ukrepov zujfa precej povečale. Lani smo za plače iz lastnih prihodkov prispevali približno 640.000 evrov, letos pa je kljub povečanju sredstev ministrstva za kulturo še vedno predvideno, da bomo v ta namen doplačali 200.000 evrov. Opera bo v letu 2018 za splošne stroške in plače iz lastnih prihodkov doplačala več kot pol milijona evrov, čeprav gre za sredstva, ki bi jih moralo po zakonu zagotoviti pristojno ministrstvo.«
Vodstvena plat
Nezadovoljstvo z vodenjem se v zavodu vleče že nekaj let. Andrej Sraka, predstavnik sindikata, že dalj časa opozarja na direktorjev avtokratski način vodenja: »To se je jasno pokazalo tudi na zadnji skupni seji sveta in strokovnega sveta ta ponedeljek, ko so vsi prisotni člani obeh organov opozarjali na nepravilne poteze vodstva in potencialne nevarnosti, ki jih siljenje v določeno smer lahko prinese. Ravnatelj se za opozorila ni zmenil, češ da člani svetov njemu že ne morejo govoriti, kaj in kako bo delal. Ravnatelj je imel težave tudi z delovno nesrečo, ki se je sicer zgodila pred nekaj leti, vendar so prišle podrobnosti na dan šele pred kratkim. Namesto ukrepanja zoper odgovorne je raje izbral pot izogibanja odgovornosti.« Zgolj kot ilustracijo Sraka opozarja na šokantne podatke o (ne)zasedenosti dvorane v decembru 2017, ki so diametralno nasprotni direktorjevim trditvam o polnih dvoranah in prav tako ogromno povedo o percepciji njegove lastne uspešnosti.
Po mnenju člana ansambla, tenorista in prvaka Branka Robinšaka, je odstop direktorja sicer povezan z dogajanji v svetu in strokovnem svetu zavoda. Kamen spotike naj bi bila, kot pravi, dirigentka Živa Ploj Peršuh, ki jo želi ravnatelj za nedoločen čas zaposliti ob nedodelanem pravilniku avdicijskih komisij in spornem razpisu mimo upoštevanja sugestij strokovnega sveta in sveta opere: »Globoko obžalujem, da je na tapeti spet SNG Opera in balet Ljubljana, ki se zaradi nestrokovnih napak iz preteklosti ne more izvleči iz nekakšnega provincialnega okvira delovanja.«
V Sotoškovo vodstvo in ekipo so po njegovih besedah na začetku verjeli, ker so pričakovali vzpostavitev ustreznega sistema: »V operi in baletu to pomeni denimo delo s korepetitorji, vodjo študija in podobno, kar nestresno vodi do čim bolj uspešne premiere. A se je kmalu začelo 'varčevanje', ki je privedlo do najosnovnejših strokovnih nesmislov. Ob Verdijevem Plesu v maskah, ki je bil referenčna predstava, so se težave pri ustvarjanju pokazale prvič, pri Straussovi Salomi pa je sistem že razpadel, tako da smo predstavo komaj izvedli in se pri tem izdatno naživcirali. Kasneje so stvari nekako zakrpali, vendar sistem in strokovno vodenje še vedno nista vzpostavljena. Pomanjkanje korepetitorjev je direktor Sotošek nekoč hotel rešiti z nakupom sintesajzerjev, ki bi s posneto spremljavo nadomestili korepetitorje – takrat mi je postalo jasno, da ni pravi človek za ta položaj. Tisti, ki smo tako stanje kritizirali, smo obveljali za 'penzionističen klub' in 'persone non grate'. Nesoglasje se je zvedlo na kvazigeneracijski in kvaziestetski spor, ker je dramaturginja Tatjana Ažman vse bolj spodbujala alterscenski teater na opernem odru.«
