Slovenske javne finance so lani prvič po 22 letih, odkar statistika spremlja podatke, imele presežek. Dosegel je 13,4 milijona evrov oziroma 0,03 odstotka BDP. Po tem, ko je imela država doslej najmanjši primanjkljaj leta 2007, in sicer 0,1 odstotka BDP, se je ta med krizo močno povečal in leta 2013, po sanaciji bank, dosegel skoraj 15 odstotkov BDP ali 5,3 milijarde evrov. Leta 2015 je primanjkljaj upadel pod tri odstotke BDP, predlanskim pa na 1,9 odstotka BDP oziroma na 781 milijonov evrov.
K uravnoteženju javnih financ je najbolj pripomogla velika rast prihodkov, povečali so se za 6,5 odstotka ali 1,1 milijarde evrov. Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so zrasli za 848 milijonov evrov ali 5,7 odstotka, zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, so bili večji tudi prihodki od udeležbe pri dobičku.
Po drugi strani so se znova okrepili izdatki, in sicer za 346 milijonov evrov oziroma 1,9 odstotka. K njihovi rasti so največ prispevala višja sredstva za zaposlene (ta so se povečala za 4,6 odstotka) in socialna nadomestila (za 3,2 odstotka). Investicije države so se v primerjavi z letom 2016 celo znižale (za 0,9 odstotka), medtem ko se je obseg črpanja evropskih sredstev nekoliko povečal. Izdatki za obresti so se zaradi nižjih obrestnih mer zmanjšali za 12 odstotkov, a so dosegli še vedno zelo visokih 1073 milijonov evrov.
Javni dolg še vedno štirikrat višji kot leta 2008
Konsolidirani bruto dolg države je konec lanskega leta dosegel 31,9 milijarde evrov ali 73,6 odstotka BDP. Čeprav je to za pet odstotnih točk manj kot leta 2016, je treba opozoriti, da se je dolg nominalno znova povečal, in sicer za 107 milijonov evrov. Dolg na prebivalca se je tako okrepil za 42 evrov, na 15.422 evrov.
Spomnimo, da je javni dolg začel močno naraščati po letu 2008, ko je upadel na 21,8 odstotka BDP oziroma 8,3 milijarde evrov, svoj vrh pa je dosegel konec leta 2015 (82,6 odstotka BDP). Letos naj bi se dolg po izračunih finančnega ministrstva povečal za 420 milijonov evrov, na 32,3 milijarde evrov, pri čemer bi v deležu BDP upadel na 69 odstotkov.
Vraničar-Ermanova opozarja na previdnost
Na finančnem ministrstvu so z lanskimi rezultati zadovoljni. »To je velik dosežek in dokaz, da smo v minulih letih vodili ustrezno javnofinančno politiko,« je dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ob tem pa opozorila, da je treba ohraniti trezno glavo in še naprej ravnati odgovorno.
Pojasnila je, da javnofinančna konsolidacija še ni končana in da še nismo v zadostnem obsegu okrepili odpornosti, s pomočjo katere bi lahko ublažili negativne učinke naslednje krize. »Javnofinančna vzdržnost je temelj za gospodarsko rast ter stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje. Če bomo ponovili napake iz preteklosti, bomo morali čez nekaj let znova sprejemati težke odločitve. Želim si, da se temu izognemo in da v dobrih časih ustvarimo dovolj rezerve za blaženje negativnih učinkov naslednje krize,« je dejala ministrica in poudarila, da nas k temu zavezuje zakon o fiskalnem pravilu, ki zahteva strukturni presežek, česar pa Slovenija še vedno ni dosegla.
Presežek bi moral biti večji
Po besedah Marka Jakliča z ljubljanske ekonomske fakultete ni razloga za slavje. »Ob tako veliki gospodarski rasti bi moral presežek doseči okoli tri odstotke BDP, ne pa zgolj takšne malenkosti,« je povedal in ob tem ocenil, da so opozorila finančne ministrice še kako upravičena. »Zdaj ni čas za zapravljanje. Pred naslednjo krizo si moramo ustvariti več rezerve. Poglavitno je, da zmanjšamo še vedno prevelik javni dolg in ga spravimo na okoli 60 odstotkov BDP, s tem pa povečujemo presežek.«
