Festival velikonočne potice, ki ga organizira družba Terme Krka, pa ima tudi dobrodelno noto. Vseh 60 potic je šlo v prodajo, izkupiček pa so namenili območnemu odboru Rdečega križa.
Obilje najrazličnejših potic
Grad Otočec v naročju zasanjane reke Krke je danes utripal v znamenju kraljice slovenskih sladic – potice. Hotel Grad Otočec, ki je gostil festival, je omamno dišal po svežem pecivu, razstavni prostor, ki so ga uredili v restavraciji hotela, pa se je bohotil s poticami vseh vrst in pokazal, kako raznovrstna je lahko ta sicer tradicionalna slovenska sladica, če se je lotijo dobre in inovativne kuharice oziroma kuharji. Poleg tradicionalnih orehovih in pehtranovih potic (slednjih je bilo letos prav malo) so bile med razstavljenimi poticami tudi kokosove in čokoladne, korenčkove in celo bučne pa potice z nadevom iz suhega sadja itd.
V pomoč socialno šibkejšim družinam
Zaključno prireditev je vodila televizijska voditeljica Bernarda Žarn, v kratkem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta in zborček prikupnih deklic iz Osnovne šole Otočec. Seveda pa si je prišlo letošnje potice v živo ogledat veliko ljudi od blizu in daleč. Mnogi so si izmed razstavljenih izbrali najljubše okuse in jih odnesli domov, ves izkupiček od prodaje pa je organizator, družba Terme Krka, namenil območni organizaciji Rdečega križa, ki bo zbrana sredstva razdelila socialno šibkejšim družinam v lokalnem okolju, da se bodo tudi v njih otroci lahko veselili praznikov. Poleg tega je organizator nekaj potic izvzel iz prodaje in jih neposredno podaril območni organizaciji RKS, da jih razdeli tistim, ki si je drugače morda ne bi mogli privoščiti. V ta namen se je zbralo 1.700 evrov.
Ponosni na svojo tradicijo
Prof. dr. Janez Bogataj je na prireditvi v imenu strokovne komisije povedal, da smo Slovenci lahko resnično ponosni na svojo tradicijo in delo, zato je čas, da končamo s frustracijo o naši nerazvitosti: »Mislim, da ravno potica dokazuje, kako je slovenski človek skozi vsa obdobja družbeno zgodovinskega razvoja poskrbel za to, da si je pripravil praznično obilje, pa čeprav za to ni imel velikih možnosti. Uporabil je namreč tisto, kar je ustvaril sam in kar mu je ob njegovem gospodarskem prizadevanju omogočila narava.« Poleg prof. Bogataja, etnologa in avtorja knjig o poticah, sta strokovno komisijo sestavljali še mag. Marlena Skvarča, senzorična preizkuševalka živil, in Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka.
Najboljša potica ni vedno najlepša
Komisija se je sestala že včeraj (v sredo, 28. marca) in ocenjevala prispele potice, pri čemer je upoštevala tako zunanji videz kot notranjo strukturo in okus potice pa tudi tehnološko kvaliteto izdelave. Danes na zaključni slovesnosti pa so razglasili rezultate. Članica komisije mag. Marlena Skvarča je dejala, da je bila vsaka potica malo drugačna ter izpostavila, da najboljša potica ni vedno tudi najlepša, temveč so posebej pomembni aroma, vonj in tekstura: »Nekaj je tipičnih, tradicionalnih orehovih, veliko je sodobnih nadevov, kot sta čokoladni ali kokosov, nekaj je novih dodatkov, kot so bučnice, brusnice ter seveda suho sadje, nadev zmagovalnih potic. Najpomembnejša je harmonija, potica mora imeti okus po tistem nadevu, katerega ime nosi, ne sme se prekrivati z drugimi dodatki.«
Kolikor je gospodinj, toliko je receptov
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v imenu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, povedala, da se je v času med prvim in drugim festivalom zgodilo marsikaj pomembnega: »Kolikor je gospodinj, kolikor je pridnih rok, toliko je tudi receptov za potice, več kot sto je samo zapisanih. Ker je potica resnično kraljica vseh naših prazničnih jedi, smo si že nekaj let prizadevali to formalizirati in ji dati posebno mesto med zaščitenimi jedmi v Sloveniji. Vloga, da se slovenska potica zaščiti kot tradicionalna zajamčena posebnost, je ravno zdaj romala v Bruselj, da jo zaščitimo še na evropski ravni.« Zaščitena slovenska potica mora biti okrogla in namazana z enim od petih vrst nadevov: orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto.
Iz lokalnih sestavin
Peko slovenskih potic najbolj zvesto in vztrajno gojijo članice Zveze kmetic Slovenije in številna društva podeželskih žena, kar se je izkazalo tudi na današnji prireditvi. Največ potic je na ocenjevanje prispelo iz Podbrezij na Gorenjskem, predsednika komisije pa je še posebno razveselilo, da so izdelovalke pri peki uporabile lokalne sestavine, kot so suhi jabolčni krhlji in hruške, s čimer so sledile težnjam v sodobni gastronomiji, da moramo uporabljati čim več živil lokalnega izvora. »Hvala bogu ni bilo nobene potice z bananami in kivijem, tega sem se najbolj bal,« se je pošalil prof. dr. Bogataj ter dodal: »Letošnji rezultat je odličen in dokazuje, da napredujemo.« To se je izkazalo tudi v številu letos nagrajenih potic.
Z zlatom ovenčana potica iz jabolčnih krhljev
Strokovna komisija je uvrstila v skupino zlatih pet potic, med katerimi pa je največje število točk odnesla potica, ki jo je spekla Irena Zupan iz Podbrezij, članica letos ustanovljenega društva podeželskih žena Podbreška potica, ki je bila nad zmagoslavjem iskreno presenečena: »Prvič sem tukaj, prvič sem spekla tako potičko, zame je to nekaj čisto novega.« Izbrala je enega najstarejših slovenskih nadevov za potice, to je nadev iz suhih jabolčnih krhljev iz domačih podbreških jabolk, v testo pa je poleg bele zamesila še pirino moko. V skupini srebrnih potic so izbirali med tremi poticami, za srebrno princeso pa so okronali potico Jožice Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce. Prav tako trem poticam so prisodili bronasta priznanja, najboljša med njimi je bila orehova potica, ki jo je spekla Jožica Rupar, kuharica na Gradu Otočec, ki vsako leto speče toliko potic za praznike in druge slovesne priložnosti, da jih niti ne zmore prešteti.
Potični festival na Otočcu bo tradicionalen
Direktor Term Krka Jože Berus je bil seveda zadovoljen, da imajo v kolektivu tako sposobno kuharico, ki je posegla po bronastem odličju za svojo potico. Sicer je pa vse, ki so prinesli svoje potice v oceno, razglasil za zmagovalke in dodal, da je počaščen, ker bo festival potice na Otočcu postal tradicionalen: »Zelo smo veseli, da se je naš potični festival na Gradu Otočec prijel, da smo imeli letos še več potic kot lani in da je strokovna komisija ocenila, da je kakovost še narasla.« Predsednik območne organizacije Rdečega križa Novo mesto Marjan Grahut se je obiskovalcem na prireditvi in vsem, ki so prinesli potice, zahvalil za pomoč.
