Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je med presenetljivim obiskom Pekinga izrazil pripravljenost na »denuklearizacijo« Korejskega polotoka, če se bodo ZDA in Južna Koreja ustrezno odzvale na njegovo ponudbo, je sporočila Kitajska. Njen predsednik Xi Jinping je od nedelje do srede po lokalnem času kot sploh prvi voditelj gostil Kima, ki se po znanih podatkih ni odpravil v tujino vse od prevzema vodenja države leta 2011.
Kim je med obiskom prvič uradno potrdil pripravljenost na srečanje z južnokorejskim predsednikom Moon Jae Inom predvidoma aprila in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom maja. Po začetku odmrzovanja odnosov med Korejama med februarskimi olimpijskimi igrami so o pripravljenosti na takšna srečanja govorili južnokorejski posredniki, ne pa sam Kim. Obisk Kitajske je bil očitno tudi priprava na ti srečanji.
Prvi meddržavniški pogovori
Kitajska je obisk Kima in njegove soproge Ri Sol Ju ohranjala v tajnosti, dokler iz Pekinga ni odpeljal njun vlak. Potem je objavila vrsto skupnih fotografij Xija in Kima, ki slednjega prvič globalno medijsko izpostavljajo v vlogi meddržavniških pogovorov. Fotografije pričajo o razgibanem obisku, med katerim so organizirali sprejem v Veliki dvorani ljudstva, častno stražo in srečanje v državni hiši za goste, kjer je med obiskom Kitajske bival tudi Kimov ded Kim Il Sung. Obisk je bil praktično državniški, le da se uradno ni tako imenoval, zaradi česar niso izobešali zastav in zaradi česar je lažje ostal prikrit.
»Položaj na Korejskem polotoku se trenutno naglo razvija, zgodile so se mnoge pomembne spremembe. Z moralnega in prijateljskega vidika sem moral generalnega sekretarja Xi Jinpinga o položaju obvestiti osebno,« je kitajska tiskovna agencija Xinhua citirala Kima. To je razumljivo, kajti Kitajska je največja, če ne edina zaveznica Pjongjanga. V zadnjem času pa je tudi zaostrovala sankcije zaradi severnokorejskega jedrskega programa. Peking ima interes, da pogajanja o Korejskem polotoku potekajo z njegovo aktivno udeležbo ter da Pjongjang in Washington ne sklepata dvostranskih dogovorov, ki bi mu jemali vlogo in kredibilnost. Podoben interes za sodelovanje je izrazila Japonska.
Kaj je denuklearizacija?
Bela hiša pravi, da so jo Kitajci o obisku obvestili v torek. Trump je na twitterju zapisal, da je dobil sporočilo Kima. Prek Xija je sporočil, da se veseli njunega srečanja. »Dotlej moramo, na žalost, za vsako ceno ohraniti najstrožje sankcije in največji pritisk,« je dodal. Za oba bo srečanje največja diplomatska izkušnja doslej, izid pa negotov, kot kažejo pretekli poskusi severnokorejskega jedrskega razoroževanja. Po poročilih iz Pekinga je Kim dejal: »Vprašanje denuklearizacije Korejskega polotoka lahko rešimo, če se Južna Koreja in ZDA odzovejo na naše napore dobre volje, ustvarijo ozračje miru in stabilnosti, obenem pa usklajeno stopnjujejo ukrepe za dosego miru.«
Ob tem je veliko odprtih vprašanj. Reuters navaja analitike, ki opozarjajo že na temeljno: kaj sploh kdo razume pod besedo »denuklearizacija«, ki se na široko uporablja? Pjongjang bi s tem lahko mislil na zamrznitev nadaljnjega razvoja jedrskega orožja in v prihodnost pomaknjeno razorožitev. V Washingtonu so proces v preteklosti razumeli kot čim hitrejšo popolno jedrsko razorožitev, razgradnjo jedrskih objektov in mednarodni nadzor. Na nekaj podobnega je namignil novi Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Kot kažejo primera Irana in pretekle izkušnje s Severno Korejo, so lahko pogajanja o jedrskih programih zelo dolgotrajna in zapletena. Na drugi strani so nekatere države razvoj jedrskega orožja odpravile z manj zapleti (Libija, Južnoafriška republika), sta pa bila oba programa neprimerljivo manj razvita. Primer Libije in Iraka, ki ju je napadel Zahod, po ocenah analitikov Pjongjang napeljuje k zahtevi po varnostnih zagotovilih ZDA, umiku ameriškega jedrskega orožja iz Južne Koreje in izvzetju slednje izpod jedrskega dežnika ZDA. Bi Washington na to pristal? »Niti slučajno,« za Reuters odgovarja strokovnjak za varnostne študije z univerze MIT Vipin Narang.
