Sredstva v upravljanju slovenskih upravljavlcev vzajemnih skladov so lani porasla za več kot 20 odstotkov na 3,01 milijarde evrov. Večina rasti je izhajala iz rasti vrednosti naložb, saj je bilo neto vplačil za 83,6 milijona evrov, je pojasnil predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič.

Tuji ponudniki v Sloveniji so konec oktobra dosegli 221 milijonov evrov sredstev v upravljanju in neto 1,7 milijona evrov izplačil. Prilivi v evropske UCITS sklade pa so do konca oktobra znašali 284 milijarde evrov. »Ni šlo za rekordno leto, vseeno pa je bilo leto v Evropi zelo dobro,« je ocenil Abramovič. NLB Skladi so sicer po padcih v letu 2018 v lanskem letu rast vplačil zabeležili šele junija oz. julija. »Šest mesecev je trajalo, da so vlagatelji nehali biti prestrašeni. V EU je bilo podobno, le da tam je trajalo približno tri mesece - Slovence torej padci preplašijo dvakrat bolj kot povprečnega Evropejca,« je dodal. Član uprave NLB Skladov Blaž Bračič je poudaril, da so lahko glede na precej neobetaven začetek lanskega leta "zelo ponosni" na rezultate. Njihov tržni delež v bruto vplačilih je znašal 47,1 odstotka, tržni delež v neto prilivih pa je znašal 104,8 odstotka. »Konkurenca je imela odlive, mi pa prilive,« je poudaril Bračič. Decembra so sredstva v upravljanju v vzajemnih skladih NLB Skladov presegla milijardo evrov.

Vodja analitike NLB Skladov Marko Bombač je spomnil, da so konec leta 2018 za lansko leto v družbi napovedovali 11-odstotno donosnost globalnih delnic, kar je veljalo za optimistično napoved. Dejansko je bila rast na globalnih borzah skoraj 30-odstotna, medtem ko so evrske podjetniške obveznice zabeležile 6,3-odstotno rast. »Po taki rasti se seveda postavlja vprašanje, ali je čas za unovčenje dobičkov in malo bolj previdno strukturo naložb v portfelju,« je spomnil Bombač. A v NLB skladih verjamejo, da je še precej prostora za rast tudi v letu 2020.

Pričakovanja za obvezniške naložbe v letošnjem letu so nizka, to pa govori v prid delniškim naložbam. "Pričakujemo solidno borzno leto, ki pa bo rahlo podpovprečno," je napoved za delniške trge povzel Bombač. Na razvitih in razvijajočih se trgih njihov srednji scenarij napoveduje sedemodstotno rast, na trgih Zahodnega Balkana se obeta okoli devetodstotna in v Sloveniji 10-odstotna.

V NLB Skladih so ZDA nekoliko manj naklonjeni kot Evropi, podobno kot ZDA ocenjujejo trge v razvoju, kjer so države zaspale pri strukturnih reformah. Optimisti so glede delnic evropskih bank, dvignili so uteži cikličnih panog, kot so surovine in predelovalna ter avtomobilska industrija, ohranjajo tudi rahlo nadpovprečno izpostavljenost sektorju programske opreme in storitev. Donosnost tehnoloških delnic bo po njihovem ključna za donosnost ameriških delnic.

Ena od ključih tem letošnjega leta bodo ameriške predsedniške volitve. V NLB Skladih ocenjujejo, da bo na njih tesno zmagal sedanji predsednik Donald Trump, bi pa po volitvah lahko prišlo do novega zaostrovanja odnosov s Kitajsko. Medtem globalno recesijo namesto v letu 2021 sedaj pričakujejo šele v letu 2022, kar pa bo pomenilo, da bo ta nekoliko globlja.