Predstavnik nemške kriminalistične policije dežele Schleswig - Holstein je danes sporočil, da so ob 11.17 na avtocesti A7, trideset kilometrov od meje z Dansko, prijeli bivšega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Takoj po aretaciji so ga skupaj s štirimi sopotniki prepeljali na policijsko postajo in od tam v pripor v mesto Neumünster, kjer so mu omogočili stik z njegovimi pravniki.
Puigdemont se je na povabilo poslanca Mikke Karna v četrtek mudil na Finskem, kjer je imel govor na helsinški univerzi. V petek je špansko vrhovno sodišče ponovno izdalo evropski priporni nalog zanj, a se je v času, ko so ga finske pristojne službe prejele, z avtomobilom že odpravil nazaj v Bruselj, kamor je pred časom prebegnil iz Katalonije zaradi grožnje z aretacijo.
Nemški časnik Focus in španski El Pais poročata, da so španske tajne službe ves čas spremljale Puigdemontovo pot in pohvalile »odlično sodelovanje« z nemško policijo. El Pais piše, da so španski agenti nameravali sprožiti njegovo aretacijo že na Danskem. Ko pa so ugotovili, da namerava pot nadaljevati z avtomobilom preko Nemčije, so spremenili odločitev, kajti Španija z Berlinom zelo uspešno sodeluje na področju varnosti.
Odvetnik Jaume Alonso - Cuevillas, ki zastopa odstavljenega katalonskega predsednika, je izjavil, da bo skupaj z belgijskimi in nemškimi odvetniki organiziral njegovo obrambo oziroma si bodo prizadevali preprečiti njegovo izročitev Španiji, za kar imajo na voljo vsaj 60 dni časa.
Po petkovih in sinočnjih množičnih protestnih shodih v več katalonskih mestih in spopadih s policijo je pričakovati, da bo morebitna Puigdemontova izročitev Španiji povzročila nove nemire.
Zaslišanje preprečilo izvolitev
V Kataloniji bi morali sicer na parlamentarni seji v soboto izvoliti novega predsednika pokrajine in lokalne vlade, a jim to spet ni uspelo zaradi naloga o aretaciji predlaganega kandidata Jordija Turulla. Slednji na glasovanju v četrtek ni zbral absolutne večine, v soboto pa bi mu to lahko uspelo, ker bi potreboval navadno večino. A glasovanja ni bilo mogoče izpeljati, ker je vmes posegel preiskovalni sodnik Pablo Llarena, ki je Turulla v petek pozval na zaslišanje. Španske oblasti so pred njim onemogočile že imenovanje Puigdemonta in nato njegovega kandidata Jordija Sancheza za predsednika Katalonije, ob tem pa se španska desna vlada, ki jo vodi premier Mariano Rajoy, spreneveda, kot da s tem ne bi imela nič opraviti.
Turulla so na zaslišanje poklicali skupaj z nekdanjo predsednico katalonskega parlamenta Carme Forcadell in še tremi člani nekdanje katalonske vlade: Raulom Romevo, ki je vodil katalonsko diplomacijo, Josepom Rullom in Dolors Basso. Vsi so poslanci nacionalistične stranke, ki ima v parlamentu večino, a le z glasovi obtoženih in priprtih poslancev ter tistih, ki so se zatekli v Belgijo, v Škotsko in v Švico. Po zaslišanju je sodnik Llarena zanje odredil pripor. Kot razlog je navedel begosumnost in ponovitveno nevarnost. Obtožnica jih bremeni kaznivega dejanja upora, zlorabe uradnega položaja oziroma poskusa »napada na ustavni red« in kriminalnega naklepa, da nasilno dosežejo odcepitev Katalonije.
Predsedujoči katalonskemu parlamentu Rogert Torrent pa je sobotno sejo izkoristil za poziv k solidarnosti z obtoženimi in zahteval formiranje široke fronte za obrambo demokracije.
