Zapor za palestinsko Roso Parks

V stilu afroameriške šivilje in borke za človekove pravice, ki se je leta 1955 v mestu Montgomery v Alabami uprla veljavnemu redu tedaj rasistično urejene ameriške zvezne države in belcu ni odstopila belcem namenjenega sprednjega sedeža na avtobusu, se Ahed že od svojega enajstega leta v javnosti pojavlja kot upornica proti izraelski ločevalni politiki na zasedenih palestinskih ozemljih. Tako si je tudi v majhni vasi Nabi Saleh, Ahedinem rojstnem kraju okoli 20 kilometrov od Ramale na Zahodnem bregu, kjer njen rod živi že od 16. stoletja, ortodoksna judovska skupina leta 1977 na njihovi zemlji ustvarila svojo naselbino Neveh Tzuf, zavarovano z izraelsko okupacijsko vojsko. Prisvojila si ni le rodovitnih polj, ampak tudi izvir vode za njihovo napajanje. Na proteste palestinskega življa izraelska vojska redno odgovarja s solzilcem, vodnimi topovi ter gumijastimi in občasno tudi pravimi kroglami. Odmeven incident se je zgodil tudi decembra lani med protestom proti novemu širjenju izraelske naselbine, ko je okoli 200 Palestincev obmetavalo izraelske vojake s kamenjem, ti pa so med lovom na protestnike vdrli tudi v hišo Tamimijevih in po palestinskih virih iz neposredne bližine z gumijasto kroglo v glavo ranili Ahedinega 15-letnega bratranca Mohameda. Ahed je v sveti jezi napadla izraelska vojaka zunaj hiše, ju oklofutala, video posnetek o tem pa objavila na spletu, kjer je pri borcih za človekove pravice takoj vzbudil obsodbe izraelske okupacije. Novi status Ahed kot palestinske junakinje pa je izraelske oblasti tako razsrdil, da so mladoletnico zaprle in jo postavile pred sodišče. Ta teden je Ahed s priznanjem krivde po treh točkah izraelske obtožnice – dveh zaradi decembrskega in še enega prejšnjega napada na uniformirance, tretje pa zaradi »spodbujanja nasilja prek objave video posnetka« – doletela milejša kazen od zagroženih do sedem let zapora. Izraelsko sodišče jo je obsodilo na osemmesečno zaporno kazen. Magdalena Mughrabi, namestnica direktorja AI za Bližnji vzhod, je sodbo označila za še »enega strašljivih primerov, kako izraelske oblasti ne izpolnjujejo osnovnih pravic Palestincev pod njihovo okupacijo, še posebej otrok«, ter za dokaz, da »Izrael nima namena spremeniti svoje diskriminacijske politike«.