Kar dvanajst let je Grčija potrebovala, da je na ozemlje Makedonije poslala visokega politika. A najbrž tudi do tega obiska grškega zunanjega ministra Nicosa Kociasa ne bi prišlo, če oblast v Skopju, ki jo zdaj vodi manj nacionalistično obremenjen premier, kot je bil Nikola Gruevski, Zoran Zaev, ne bi zamenjala imena mednarodnega letališča iz Aleksander Veliki v Letališče Skopje.
Grški zunanji minister je prispel na dvodnevni obisk v makedonsko prestolnico v okviru pospešenih prizadevanj, da bi po skoraj tridesetih letih normalizirali odnose med državama, pri čemer je največji kamen spotike ime nekdanje jugoslovanske republike – Republika Makedonija. Atene od makedonske osamosvojitve dalje odrekajo tej državi pravico do takšnega imena, ki ga ima tudi severna pokrajina v Grčiji. Zavračanje imena pa onemogoča Makedoniji, da bi postala članica NATO in EU. Da se mednarodna skupnost ne bi »zamerila« Grčiji, je zato sprejela začasno, delovno ime Bivša jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM).
Spremenili naj bi tudi ustavo
Prvi grški diplomat je prišel v Skopje potem, ko sta državi izmenjali papirje s predlogi rešitve ne le za ime, ampak tudi za ureditev ostalih odnosov. Grke predvsem zanima sprememba makedonske ustave, ki bo vsebovala novo ime, in določba, s katero se Skopje »odpoveduje teritorialnim zahtevam po grškem ozemlju« (česar sicer Makedonija nikoli ni izkazala). Makedonci, je dejal zunanji minister Nikola Dimitrov, želijo zagotovila Grkov, da jim po doseženem kompromisu ne bodo postavljali novih pogojev za vstop v EU in NATO. Po opravljenih pogovorih in tiskovni konferenci danes v Skopju je postalo očitno, da državi resda stopata z milimetrskimi koraki v smeri rešitve, da pa bosta morda resnejši napredek dosegli in ga javnosti sporočili naslednji teden, ko se bosta ministra znova srečala na Dunaju s posebni odposlancem OZN za rešitev tega problema, ameriškim diplomatom Matthewom Nimetzom.
V igri bodo še naprej že znane možnosti – Republika Nova Makedonija, Republika Severna Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, Republika Vardarska Makedonija in Republika Makedonija (Skopje), od katerih sta sodeč bo odzivih iz Skopja sprejemljivi prvi dve. A ne pod pogojem, ki ga poskušajo uveljaviti Atene: da bi namreč takšno ime uveljavljali samo v makedonščini in brez prevoda v tuje jezike. Za makedonske politike, velik del javnosti, pa tudi znanstveno srenjo je to nesprejemljivo, saj bi bilo v resnici manj, kot imajo zdaj, ko ima vsiljeno mednarodno ime vsaj angleško inačico.
Občutljivi javni mnenji
Obe vladi morata delovati postopoma in previdno. Javno mnenje v obeh državah ni zadovoljno – večina Grkov sploh ne bi dovolila uporabe imena Makedonija v nobeni inačici, Makedonci pa niso zadovoljni z omenjenimi »sestavljenkami«. Grškim poslancem v parlamentu z anonimkami grozijo s smrtjo ali s sojenjem za narodno izdajstvo, če bodo glasovali za rešitev z imenom Makedonija. Makedonskim oblastem grozijo z uličnimi protesti, če sprejmejo ime, drugačno od sedanjega. Toda strasti javnosti na obeh straneh vendarle niso več tako pregrete kot pred meseci, zunanja ministra pa sta bila optimistična in izrazila pripravljenost za nadaljevanje dialoga.
