»V Sloveniji je veliko sovražnega govora, največ ga najdemo prav v državnem zboru. Potem se znajdemo v praznem prostoru glede ukrepov policije, saj nimamo zakona, ki bi prepovedal nacistična in fašistična gesla,« je o razlogu za pobudo povedal Križman.
Kot primere nekaznovanja sovražnosti je omenil izobešanje nacističnih zastav v Ljubljani, zbiranje paravojaških organizacij s simboli domobranstva in občasno pojav fašističnih simbolov na Primorskem.
»Vse to me je navdalo z mislijo, da bi bilo treba nekaj narediti, zato sem napisal pobudo, ki jo je predsedstvo zveze vzelo za svoje. Nato smo se odločili, da bomo o tem javno spregovorili in organizirali nekaj okroglih miz,« je pojasnil Križman in dodal, da je bila nedavno prva v Kopru.
