Sanacijo gozdov po decembrskem vetrolomu, ki je poškodoval petino slovenskega gozda, večinoma iglavcev, še vedno otežujeta sneg in razmočenost terena. Za sanacijo v iglastih gozdovih je sicer na voljo zelo malo časa, do sredine maja, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki.
Kot so opozorili na zavodu za gozdove, podlubniki lahko znova povzročijo obsežne poškodbe gozdov. Podlubniki so sicer od leta 2015 do danes poškodovali 6,5 milijona kubičnih metrov drevja. Do razmaha podlubnikov v naših gozdovih je prišlo po žledolomu v februarju 2014, ki je poškodoval več kot devet milijonov kubičnih metrov drevja.
Vetrolom decembra lani je poškodoval 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, večinoma, 90 odstotkov, iglavcev. Po površini prizadetih gozdov močno izstopa kočevsko območje, kjer je poškodovanih 69 odstotkov gozdnih površin. Močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem. »Glavna prioriteta pri sanaciji je posek in spravilo poškodovanih iglavcev, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki, ki lahko ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov,« so poudarili.
Za sanacijo poškodovanih iglastih gozdov časa do sredine maja
Zavod je sicer lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdal skoraj 10.000 odločb za posek v vetrolomu poškodovanih dreves. Od celotne poškodovane količine drevja je bilo po zadnjih podatkih zavoda do sredine marca posekanih za 360.000 kubičnih metrov drevja, kar predstavlja 16 odstotkov lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu. Za sanacijo stanja v poškodovanih iglastih gozdovih je na voljo zelo malo časa, do sredine maja, potek sanacije pa močno ovirajo vremenske razmere. Dela v gozdu so bila v preteklem mesecu in pol onemogočena zaradi snega in razmočenosti terena, razmere pa se tudi v drugi polovici marca ne izboljšujejo.
Zavod za gozdove Slovenije je nedavno sprejel načrt sanacije gozdov do leta 2023, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov.
Zaradi decembrskega vetroloma bo treba dodatno obnoviti 5450 hektarjev gozda, večinoma z naravno obnovo, slabih 10 odstotkov ali 432 hektarjev pa tudi s saditvijo sadik, za kar bo treba v prihodnjih letih zagotoviti približno en milijon sadik gozdnega drevja. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so februarja za STA pojasnili, da bo treba za sanacijo gozdov do leta 2022 zagotoviti 6,4 milijona evrov.
