Hrvaški politični tednik trdi, da razpolaga z dvema dokumentoma hrvaške varnostnoobveščevalne službe (VSOA) z oznako »zelo tajno«, v katerih piše, da so vodilni v hrvaški biatlonski zvezi ob spremembi Fakovega državljanstva iz hrvaškega v slovensko jeseni 2010 prejeli 60.000 evrov v gotovini, čez mejo pa jih je iz Slovenije na Hrvaško prinesel njegov oče Mario. Prestop olimpijskega podprvaka in svetovnega prvaka zbuja pozornost že vse od leta 2009, ko je Fak po prvi kolajni na svetovnem prvenstvu v Pjongčangu izrazil namero, da bo prestopil v Slovenijo, s tem ohranil delo z ljudmi (trenerjem Urošem Velepcem), ki mu omogočajo športni razvoj, in tako sledil svojim športnim sanjam.
»Dovolite mi, da ostanem športnik,« je bila verjetno najbolj znana izjava Jakova Faka iz vročega novembra 2010, ko sta se hrvaška in slovenska stran pogajali o okoliščinah prestopa. Že tedaj je kazalo, da vse v izjemno skrivnostnih in sumljivih okoliščinah. Hrvaške varnostne službe, vojaška in civilna (SOA) so, tudi zaradi vpletenih ljudi z vrha vojaških služb (na obeh straneh), kot kažejo dokumenti, spremljale dogajanje. 60.000 evrov naj bi na črno, na roke prešlo v privatne roke vodilnih v hrvaški biatlonski zvezi. V javnosti, tudi na slovenski strani, so takrat poudarjali, da je šlo brez odškodnine, le s poudarkom o tesnejšem sodelovanju med zvezama glede razvoja biatlona. O tem v naslednjih letih ni bilo sledu. Vsaj na Pokljuki, kjer se dogaja vse v povezavi z biatlonom, je bilo opaziti celo nasprotno. Zamrznjeni odnosi.
Hrvaški VSOA v svojem poročilu navaja, da so v dolgotrajnih pogajanjih, posredovanjih in celo izsiljevanjih za prestop (in izpisnico HBS) znesek s 100.000 znižali na 60.000 evrov. Kot navaja Nacional, je bil posrednik s slovenske strani Borut Farčnik, ki je še vedno pomembno vpleten v financiranje slovenskega biatlona. Dodajajo še nekaj podrobnosti možnosti izplačila prek navideznih sponzorjev in zastopnikov, a so »Slovenci predlagali, da bi denar enostavno izročili z gotovino«, ter da je denar čez mejo na Hrvaško 19. novembra (tik pred skrajnim datumom za dovoljenje IBU) prinesel Jakov oče Mario in ga izročil direktorju HBS Davorju Grgiću in generalnemu sekretarju Robertu Kontaku. Del naj bi položili na račun banke, del v trezor Hypo banke, kjer je bil zaposlen direktor marketinga HBS Hrvoje Grubišić.
Kako resnični in verodostojni so dokumenti, je vprašanje. Že imena nekaterih vpletenih so v Nacionalu (Farsnik namesto Farčnik, Komak namesto Kontak) zapisana napačno. Kontak v tedniku trdi, da ni bilo domnevnih nepravilnosti glede prestopa, niti kršitve zakona. Grubišić trdi, da s podrobnostmi prestopa ni bil seznanjen. Leta 2010 smo v Dnevniku zapisali njegove besede. »Naredili smo odličen posel. Izgubili smo Faka, vendar bo biatlon pri nas bolj popularen,« se je o poslu pohvalil Hrvoje Grubišić. Index.hr je tedaj že pisal o vsoti 60.000 evrov. Zadevo je pogrel tudi švedski biatlonec Björn Ferry v svoji knjigi »Ferry tales«, ko je zapisal Fakovo skrivnost, da je za odškodnino zbral in plačal 100.000 evrov. Možno je, da si je za prestop sposodil in plačal sam, da je rešil kariero. »Sem vse že povedal leta 2010. Ničesar novega ni, kar bi se pogrevalo,« je pred časom izjavil Jakov Fak.
Na celotno zadevo se je odzval Borut Farčnik, takratni pogajalec na slovenski strani, in obtožbe označil za neresnične. »S tem so zame tudi brezpredmetne,« je dodal Farčnik in potrdil, da so se vodilni predstavniki biatlona v Sloveniji in na Hrvaškem resda sešli večkrat, na koncu pa dosegli dogovor, na podlagi katerega je Fak dobil izpisnico in lahko začel tekmovati za Slovenijo. »Dogovorili smo se za izdatno pomoč hrvaškemu biatlonu tako pri koriščenju kapacitet na Pokljuki kot pri strokovni pomoči in pri organizaciji tekem,« je za STA še povedal Farčnik.
