Edina skrb volilnih štabov ruskega predsednika Vladimirja Putina po vsej državi ni bila, kako zmagati na volitvah in poskrbeti za že četrti mandat, ampak kako zagotoviti čim večjo udeležbo volilcev, kar ni enostavno, ko je mesece vnaprej znano, kdo bo zmagal.

Niti nižja udeležba, sodeč po vseh javnomnenjskih raziskavah, ne bi ogrozila Putinove zmage, a je visoka udeležba bila potrebna, da bi demantirali vse glasnejše govorice o vse manjši priljubljenosti predsednika, ki bo po letih vodenja države prehitel Leonida Brežnjeva. Visoka udeležba je bila pomembna tudi zato, da bi demantirali namigovanja o »politični apatiji« Rusov.

Ko so začele prihajati informacije iz najbolj oddaljenih volišč na vzhodu Rusije, ki so jih zaprli in začeli preštevati glasovnice samo nekaj ur po tem, ko so na zahodu države začeli glasovati, je bilo jasno, da je »agitprop« dobro opravil svojo nalogo in da brezplačni prevozi na volišča, pogostitve na voliščih in ljudsko rajanje s petjem in plesom še pred zaključkom glasovanja niso bili zaman. Na volišča je kljub vnaprej znanemu izidu vendarle odšlo nekaj več kot 63 odstotkov volilcev, kar je nekaj manj kot pred šestimi leti.

Resen nasprotnik samo Navalni

Je pa Putin dobil skorajda 10 odstotkov več glasov podpore kot pred šestimi leti in na ta način svojim neenotnim nasprotnikom prepustil še manj drobtinic kot na prejšnjih volitvah. Potem ko je oblastem s stalnimi sojenji in sodbami za »gospodarski kriminal« uspelo odstraniti iz volilne bitke najresnejšega konkurenta Alekseja Navalnega, se je Putinu po robu postavilo sedem kandidatov, ki pa vsi skupaj niso mogli zbrati več kot dobrih dvajset odstotkov. Med bolj znanimi obrazi so Pavel Grudinin, vodja komunistov, nacionalist Vladimir Žirinovski in televizijska voditeljica Ksenija Sobčak. Putin naj bi bil na čelu Rusije do leta 2024, kar ne pomeni konca predsednikovanja. Ruska ustava prepoveduje vodenje države več kot dva zaporedna mandata, a če ga prekine, tako kot je to že storil med leti 2006 in 2012, in postane denimo premier, bo lahko znova kandidiral za predsednika.