Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoveduje, da bo imela Slovenija letos 5,1-odstotno gospodarsko rast. Prihodnje leto naj bi BDP porasel za 3,8 odstotka, leta 2020 pa za 3,2 odstotka. Lani je bila gospodarska rast 5-odstotna.
»Po lanski najvišji gospodarski rasti v zadnjem desetletju pričakujemo tudi v letošnjem letu podobna gibanja. K nadaljevanju hitrega gospodarskega vzpona pa bosta ob rasti izvoza in investicij še bolj kot lani prispevali tuja in domača potrošnja,« je ob predstavitvi pomladanske napovedi povedal Boštjan Vasle, v.d. direktorja Umarja. Ob tem je ocenil, da odločitev premierja Mira Cerarja o odstopu s položaja ne bo pomembneje vplivala na makroekonomske razmere v Sloveniji, saj so v napovedi upoštevali, da je letos volilno leto in da pomembnejših ukrepov ekonomske politike, ki bi bistveno vplivali na gospodarsko sliko, ne bo.
Rast izvoza, investicij in potrošnje
Umar po lanski 10,6-odstotni rasti izvoza za letos napoveduje 9,2-odstotno, za prihodnje leto pa 7,5-odstotno rast. Visoka rast izvoza naj bi se nadaljevala tako zaradi izboljšane konkurenčnosti podjetij kot zaradi zelo ugodnih razmer v mednarodnem okolju, na nekoliko upočasnjeno rast prihodnje leto pa naj bi vplivalo zmanjšanje tujega povpraševanja. Prav tako naj bi se nadaljeval lanski zagon investicij, ki ga pričakujejo tako v gradbeništvu kot tudi pri investicijah v opremo in stroje. Rast bruto investicij bo po povedih Umarja letos za 0,3 odstotne točke nižja od lanske in bo znašala deset odstotkov, nato pa naj bi se v prihodnjih dveh letih postopno umirila na 8,5 oziroma 7,5 odstotka.
Vse pomembnejši dejavnik rasti je tudi potrošnja. Zasebna potrošnja, ki se je lani povečala za 3,2 odstotka, naj bi se letos pod vplivom ugodnih razmer na trgu dela in optimizma med potrošniki okrepila za 3,6 odstotka, prihodnje leto pa za tri odstotke. Rast državne potrošnje bo po ocenah Umarja še naprej ostala razmeroma nizka. Medtem ko je lani znašala 2,3 odstotka, bo letos višja za 1,7 odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka.
Brezposelnost se bo še zniževala, plače pa rasle
Rast zaposlenosti, ki je bila lani 2,8-odstotna, bo po napovedih Umarja tudi letos še precej visoka (2,4-odstotna), s prihodnjim letom pa naj bi se zaradi zmanjševanja razpoložljive delovne sile in demografskih sprememb začela postopoma umirjati. Stopnja registrirane brezposelnosti, ta je lani znašala 9,5 odstotka, naj bi se letos znižala na osem odstotkov, v letu 2019 pa na 7,2 odstotka. Število brezposelnih bi se tako s trenutnih 85.700 letos znižalo na okoli 75.600, prihodnje leto pa na 68.800.
Zmanjševanje brezposelnosti in težave podjetij pri iskanju delavcev bodo po ocenah Umarja postopoma povečevali pritisk na rast plač, vendar se bodo te zaradi ohranjanja konkurenčnosti tako v letošnjem kot prihodnjem letu še naprej gibale v okvirih predvidene rasti produktivnosti. Po lanski 2,7-odstotni rasti bruto plač je za letos predvidena štiriodstotna rast, prihodnje leto pa 4,5-odstotna. Realno (ob upoštevanju inflacije) naj bi plače po lanski 1,3-odstotni rasti letos porasle za 2,5 odstotka, prihodnje leto pa za 2,6 odstotka. Medtem ko je bila lani realna rast plač v zasebnem in javnem sektorju izenačena, bo letos po napovedi Umarja v zasebnem sektorju triodstotna, v javnem pa 2,1-odstotna.
Inflacija naj bi tudi letos ostala razmeroma nizka, 1,5-odstotna, k čemur bodo prispevale predvsem razmeroma nizke cene surovin. V prihodnjem letu se bo zmerno povišala, in sicer na 1,9 odstotka.
