Na mizi skrbno zloženi vinski kozarci, na lističih ob njih pa med drugim zapisano: črni poper, zelena mandarina, muškatni orešek, kakav in bazilika. Po sestavinah bi lahko sklepali, da je v atriju ZRC minuli konec tedna potekal kulinarični dogodek, a je imelo tokrat prednost drugo čutilo: nos.
Ekipa iz Šole aromaterapije je v sodelovanju s hrvaškim portalom Aromaterapija.info pripravila prvo mednarodno razstavo naravnih parfumov Dišeči pečat. Pri izdelovanju opojno dišečih »zvarkov« so se vrnili pred leto 1880, preden so parfumarji naravne dišeče snovi začeli nadomeščati z umetnimi. Parfume so ustvarili skoraj tako, kot so to počeli pred stoletji: iz povsem naravnih sestavin, kot so cvetovi, korenine in lupine. Zakaj skoraj tako?
»Ker so tedanji parfumi običajno vsebovali tudi snovi živalskega izvora, kot so ambra, mošus in civet, ki so danes večinoma prepovedane,« so odgovorili organizatorji razstave. Na njej so udeleženci izobraževanj, ki pod okriljem šole potekajo pod imenom Dišeči pečat, obiskovalcem predstavili 25 unikatnih naravnih parfumov, največ med njimi je bilo alkoholnih, nekaj pa tudi oljnih in trdih.
Diši lahko tudi kozja dlaka
»Naravni parfumi so drugačni od sintetičnih. Po njih ne boli glava. So bolj tihi, tudi nekoliko manj obstojni in jih je treba zato pogosteje nanesti. A to je pravzaprav njihova prednost. Čez dan se naše razpoloženje spreminja in z naravnimi parfumi se lahko počutju prilagajamo tudi z vonjem,« je pojasnila vodja strokovnih izobraževanj in soustanoviteljica neprofitnega zavoda Šola aromaterapije Ana Ličina. Na razstavi je sodelovala tudi sama, navdih za svoj parfum pa je poiskala v vijolicah, medtem ko so številni ustvarjalci razstavljenih parfumov navdih iskali v dišavah, ki nosnice prijetno dražijo med decembrskimi božičnimi prazniki. Na seznamu sestavin so se tako znašli tudi klinčki, rdeča pomaranča in kardamom.
»Bil sem radoveden, in ta radovednost me je pripeljala do odkritja povsem drugega sveta,« je svoj nedavni vstop v svet parfumeristike povzel Rudi Krajnc, medtem ko se je Nada Šarić izobraževanja prvič udeležila že pred šestimi leti. Njen parfum je bil edini, ki ni bil sestavljen iz izključno botaničnih sestavin. »Uporabila sem tudi kozjo dlako,« je povedala Šarićeva in v smehu dodala: »Včasih so morale živali v ta namen poginiti, a naj vas pomirim, da je ta žival še vedno živa.«
Voh izostri vaja
»Približajte kozarec, trikrat kratko vdihnite in poskusite prepoznati vonjave, ki jih je avtor vključil pri ustvarjanju parfuma. Imejte zaprte oči, da boste izključili vizualni svet, vmes pa naredite tudi kakšen premor,« je obiskovalcem pravilen način uživanja v dišavah razkrila strokovna sodelavka za parfumeristiko Slobodanka Poštić. Ob tem je strokovnjakinja in pionirka hrvaške aromaterapije poudarila, da je priljubljenost naravnih parfumov v zadnjem času dobila nov zalet. »Željo po hitrem in enostavnem ritmu življenja vse bolj izpodriva želja po bolj umirjenem vsakdanu in uživanju. Prav takšno je tudi ustvarjanje naravnih parfumov – kompleksno in počasno,« je prepričana Poštićeva.
S tem se strinja tudi Ana Ličina, ob tem pa dodaja, da morajo ustvarjalci parfumov dobro poznati materiale, z vajo pa se izostri tudi voh. »Zagotovo so nekateri bolj dovzetni za vonjave in jih močneje zaznavajo, a tudi s treningom lahko prepoznavanje različnih vonjev postane del življenja,« je pojasnila.
