V Pekingu se je danes začelo dvotedensko zasedanje kitajskega ljudskega kongresa (parlamenta), na katerem je običajno največ pozornosti na začetku namenjene govoru premierja o stanju v državi z napovedjo ekonomskih smernic za prihodnje leto. Toda letos je drugače. Daleč v ospredju zanimanja je napovedana sprememba ustave, ki bo predsedniku Xi Jinpingu omogočila, da na oblasti ostane tudi po koncu drugega mandata leta 2023.
Odkar so v Pekingu pred desetimi dnevi napovedali ukinitev ustavne omejitve na služenje največ dveh predsedniških mandatov, se v tujini vrstijo ugibanja, ali bo Kitajska pod Xijem krenila nazaj na pot kulta osebnosti, kakršnega si je zgradil Mao Cetung, zaradi katerega so po njegovi smrti omejitev mandatov tudi uvedli. Za polemike na to temo ni imuna niti sama Kitajska. Cenzorji so imeli po poročanju CNN veliko dela, da so na družbenih omrežjih blokirali objave, kritične do odprave omejitve. Tako so med drugim onemogočali tekste, ki so vsebovali besedo »nesmrtnost«, besedno zvezo »zasesti prestol« ter celo samo črko N, domnevno zato, da je ne bi uporabljali v matematični enačbi N > 2.
Ni pa čisto jasno, zakaj ustavo sploh spreminjati. Xi bi namreč lahko ostal kitajski voditelj drugače – obdržal bi položaja šefa komunistične partije in tudi voditelja osrednje vojaške komisije, za katera ni omejitve števila mandatov, na predsedniški položaj pa imenoval nekoga, ki bi funkcijo opravljal le ceremonialno. Takšno prakso je Kitajska v preteklosti že imela. Res pa je, da so bile zadnja desetletja omenjene tri najvišje funkcije vedno združene v eni osebi. Prav na to se v Pekingu sklicujejo ob pojasnjevanju odprave omejitve predsedniških mandatov, rekoč, da želijo pogoje ob vseh treh funkcijah izenačiti.
Na tokratnem zasedanju bo 3000 delegatov Xiju tudi formalno podelilo drugi predsedniški mandat ter v ustavo zapisalo njegovo politično misel o socializmu s kitajskimi značilnostmi.
Vojska ob 300.000 vojakov
Zaradi teh razprav je ostal nekoliko v senci današnji tradicionalni nagovor premierja Li Keqianga ob odprtju kongresa. Najbolj je v svetu odmevala napoved o 8,1-odstotnem povišanju vojaškega proračuna, ki bo znašal 142 milijard evrov. Obenem je oznanil, da je država praktično dosegla Xijev cilj iz leta 2015 o zmanjšanju števila aktivnih vojakov za 300.000, tako da jih je zdaj približno dva milijona, s čimer je še vedno daleč najštevilnejša vojska na svetu. Ne pa tudi prva po proračunu. Predlog prihodnjega obrambnega proračuna ZDA znaša okroglih petsto milijard evrov.
Li je tudi dejal, da Peking ne bo dovolil nobenih »separatističnih scenarijev Tajvana« ter da si bo prizadeval za združitev in branil ozemeljsko celovitost države. Kitajska je posebej vznejevoljena zaradi novega ameriškega zakona, ki omogoča vsem uradnikom na vseh položajih, da potujejo v Tajvan in se srečujejo s sogovorniki, pa tudi obisk visokih tajvanskih predstavnikov v ZDA pod posebnimi okoliščinami. Kitajsko je že pred tem vznejevoljilo odpiranje vrat obiskom ameriških vojaških ladij na otoku.
V ekonomskem delu govora je Li tudi napovedal, da Kitajska v letošnjem letu načrtuje 6,5-odstotno rast gospodarstva, enako kot lani. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,6 odstotka BDP ali približno 295 milijard evrov.
Na zasedanju bo kongres sprejel tudi nov model boja proti korupciji z ustanovitvijo nadzornih komisij na vseh ravneh od mesta navzgor. Boj proti korupciji je ena prednostnih nalog Xijevega mandata, obenem z bojem proti revščini ter posodabljanjem drugega največjega svetovnega gospodarstva navznoter in navzven s projekti, kot je nova svilna pot.
