Najbolj učinkovite TČ so res v sistemo voda/voda (iz podatlnice, zemeljskega kolektorja ali geosonde), vendar so v primerjavi s TČ v sistemu zrak/voda bistveno dražje. Slednje TČ so zadnja leta na pohodu, eden pogostejših pomislekov in vprašanj uporabnikov, pa je o tem, kako bo TČ delovala v najnižjih temperaturah. Tudi zato se v strahu pred mrazom in neučinkovitostjo odločajo za TČ, ki delujejo tudi pod minus 10 ºC in še nižjimi temperaturami, je pa najbolj racionalen nakup TČ, ki deluje v normalnih vrednostih do temperature okoli minus 7 ºC, v najbolj mrzlih dnevih pa za dodatno ogrevanje vode skrbi dodatni električni grelec. Še vedno pa se postavlja vprašanje, če to deluje dobro in kakšni so stroški ogrevanja. Najboljši odgovori so iz prve roke in tako nam je svoje skoraj dveletne izkušnje zaupal Matjaž Prvinšek iz Komende.
Test v ekstremnem mrazu
O argumentih o tem ali potrebujemo TČ, ki deluje, karikirano rečeno, do – 30 ºC ali le tako, ki deluje do – 7 ºC smo se lahko prepričali zadnje dni februarja in prve dni marca. Kljub izjemno mrzlim dnevom, je bila dnevna temperatura še vedno okoli te vrednosti. Kupovanje premočnih TČ se navadno ne obrestuje in je nekaj podobnega kot so v starih časih kupovali ogromne peči velikih moči, zaradi predimenzioniranosti (in drugih razlogov) pa je bil izkoristek izjemno slab. Ogrevanje s TČ je sistem, tako kot so tudi drugi načini ogrevanja, je pa usklajenost celotnega sistema pri TČ še nekoliko pomembnejša.
Pozabite na zaledenitev
Težava, ki se lahko pojavlja pri nekaterih TČ, je zaledenitev zunanje enote. To je pri večini rešeno rešeno z avtomatskim odtajevanjem, seveda pa je potrebna in nujna dobra izvedba in postavitev zunanje enote, tako da je mogoč odtok vode, predvsem pa morajo biti mere betonskega temelja za zunanjo enoto večje od ohišja toplotne črpalke, ta pa mora biti montirana na posebne nosilce, kar spet govori le o tem, da morate pri izvedbi vseh pripravljalnih del za postavitev TČ točno po navodilih proizvajalca. Preden pogledamo izkušnje našega sogovornika, pa še o sami porabi elektrike za TČ v sistemu zrak/voda. Glavni porabnik je seveda kompresor, tu pa so še obtočne črpalke, avtomatika in dodatni grelci.
Ogrevanje 125 m2² površine
Matjaž Prvinšek ogreva s Kronotermovo toplotno črpalko zrak/voda okoli 125 m² stanovanjske površine v enodružinski hiši. Prenos toplote poteka preko talnega ogrevanja, s TČ ogrevajo tudi sanitarno vodo in imajo vgrajen 200 litrski zalogovnik. TČ ima moč 7 kW, v hišo pa so se vselili decembra predlani. Hiša je novogradnja, ima 18 cm izolacije v stenah in temu primerno izoliran tudi mansardni del, okna so trislojna z emisijskim nanosom in plinom med stekli in hiša je grajena zelo blizu pasivnega standarda s tem, da niso vgradili rekuperacije in prisegajo na naravno prezračevanje. V hiši vzdržujejo temperaturo med 20 in 21 ºC, sistem talnega ogrevanja (tla vzdržujejo na temperaturi okoli 27 ºC) pa tudi ob morda za koga relativno nizki sobni temperaturi pa zagotavlja primeren občutek toplote. V kopalnici imajo dodatni radiator, zaradi večjega ugodja in hitrejše odzivnosti (ravno minuli četrtek so dobili dojenčico - čestitamo), pa so v tleh kopalnice namestili dodatno električno talno ogrevanje.
Nastavitve
Po zagonu TČ so imeli manjše zagonske težave, predvsem v tem, da je bilo potrebno spremeniti nekatere nastavitve konfiguracij temperature ogrevalne in povratne vode. Z zunanjo enoto do sedaj ni imel težav, saj TČ s pomočjo senzorjev v zunanji enoti avtomatsko vodeno vsako uro odmrzuje rebra na enoti. Zanimivo je, da v hudem mrazu to ni bilo potrebno, saj je zrak tako suh, da ne prihaja do zaledenitve. Ogrevalna voda ima temperaturo 30 ºC, povratna voda pa dosega do 28 ºC, regulacija pa ima poleg zunanjega toplotnega senzorja dodan toplotni senzor v prostoru, ki dodatno regulira sistem ogrevanja. Tako zažene črpalko, ko temperatura pade pod 20,5 ºC in jo izklopi, ko le ta doseže 21 ºC.
Stroški
Stroškov elektrike sicer ne spremlja ločeno, že iz mesečnih računov pa lahko vidimo porabo TČ. Tako je bila skupna poraba elektrike januarja letos 71 evrov, decembra pa 77. Najvišji račun je bil januarja lani, ko je skupni strošek znašal 95 evrov. Poleti, ko ogrevajo s TČ samo sanitarno vodo, je mesečni izdatek z elektriko (z vso ostalo porabo) okoli 30 evrov. Prvinšek pravi, da je bil dosedanji mesečni strošek za ogrevanje s TČ, razdeljen na 12 mesecev, okoli 40 evrov, kar na letni ravni pomeni okoli 480 evrov. Stroški so bili prvo zimo nekoliko višji, kar je bila posledica novo zgrajene hiše, v ceveh je bilo še nekaj zraka, poleg tega pa tudi TČ ni bila povsem optimalno nastavljena in tako Matjaž Prvinšek opozarja: »Pri TČ so izjemno pomembni redni servisi oziroma letni pregledi, še posebej pa pregled po enem letu, ki smo ga opravili prve dni letošnjega leta. Serviser je opravil fine nastavitve in rezultati so bili takoj vidni, predvsem pa imam občutek, da TČ deluje sedaj bistveno lepše, bolj umirjeno in učinkovito.«
Dodatno električno ogrevanje vode
Kako pa se je TČ obnesla v zadnjem mrazu? »TČ ima vgrajena grelca, zdi se mi da moči 2,5 kW (ali 2 kW), praktično pa so se električni grelci v teh mrzlih dneh vklapljali le občasno, kajti zunanjo enoto imamo postavljeno na sončnem delu ob hiši, kjer je temperatura bila vendarle nekoliko višja. Poleg tega grelci ogrevalno vodo, ki jo segreva TČ, le dogrevajo, kar pomeni, da s polno močjo praktično nikoli ne delujejo,« pripoveduje lastnik hiše v Komendi in dodaja: »Če bi se za sistem ogrevanja odločal ponovno, ne bi praktično ničesar spremenil in bi se odločil za enak sistem in enako TČ, talno ogrevanje pa je enostavno zakon. Ti da še bolj topel občutek.«
