V Sloveniji še vedno živi do 35. leta starosti pri starših več kot 20 odstotkov ljudi. Razlogi za to so različni. Eden glavnih je zagotovo podaljšanje šolanja. Nekoč je bila visoka izobrazba neposredno povezana z boljšo zaposlitvijo, zato so se generacije mladih, ki so danes v svojih poznih dvajsetih, odločale za daljši študij. To je vodilo do višje družbene tolerance, zato je v družbi sprejemljivo, da študentje živijo od podpore staršev.
Privlačnost »hotela mama«
Ko se mladi odločijo, da želijo zaživeti na samem, pa se srečajo z mnogimi težavami. Ena teh je finančna stiska, saj so dobro plačane službe redke, vsi pa nimajo finančne podpore sorodnikov. Tako se soočijo z realnostjo in izbirajo med samostojnim življenjem na meji revščine in nadaljnjim prebivanjem v hiši staršev.
Čeprav se samostojno življenje lahko sliši kot razburljivo in polno izzivov, je »hotel mama« včasih veliko bolj mamljiv in privlačen. Poleg bližine svoje družine dobijo mladi z njim še druge ugodnosti, recimo to, da odgovornost za gospodinjstvo pogosto ostaja na ramenih premalo zahtevnih staršev. Odgovornost za pozno osamosvojitev mladih bi lahko nemara zato prevzeli tudi nekateri starši, ki otrokom dovolijo, da pri njih živijo do pozne starosti, se ob tem razvajajo ter so posledično v življenju manj dejavni in zagnani.
Težave s stanovanji
Razumljivo je, da se mladi radi oklepajo svojega relativno varnega domačega okolja, namesto da se spustijo v nevaren svet odraslosti, a zato niso vedno krivi sami. Včasih k temu strahu pred neodvisnostjo pomagajo tudi starši, za katere je ločitev od svojih otrok lahko stresen dogodek. Nekateri si močno prizadevajo, da bi svojo družino ohranili takšno, kot je, in poskušajo otroke čim dlje obdržati pri hiši.
Še eno težavo predstavlja stanovanje, ki je ključno pri osamosvojitvi mladih. Lahko ga kupijo ali najamejo. Za nakup se jih odloči manj, ker je to pravzaprav skoraj nemogoče. To lahko storijo le tisti, ki jim pomagajo starši, in tisti, ki so imeli srečo in so že zgodaj postali dovolj kreditno sposobni. Večina se jih mora odločiti za najem stanovanja, kar pa se vsakomur ne zdi dolgoročna in dovolj ekonomična rešitev.
V Skandinaviji je drugače
Skandinavske države imajo v primerjavi z drugimi evropskimi državami najmanjši odstotek mladih, ki med 15. in 29. letom še živijo doma. Znane so tudi po tem, da so v primerjavi z drugimi državami delavci tam plačani več, da je šolstvo kakovostnejše in pogoji za zaposlitev boljši. A ni bilo vedno tako. Leta 2008 je kriza prizadela tudi te države in brezposelnost je močno zrasla. Voditelji skandinavskih držav so takrat brezposelnost mladih uvrstili med najbolj pereče probleme in začeli izvajati nacionalne programe, ki naj bi rešili težavo.
Če vzamemo pod drobnogled Dansko, vidimo, da je izobrazba tam zelo pomembna. Šole so zastonj, šolnino za študij plača država. Vsak danski študent dobiva od države denarno pomoč pod pogojem, da ne živi več pri starših. Nepovratna sredstva dobivajo šest let. Plačilo lahko tudi zraste v primeru, da je študent zelo uspešen. Plačilo mlade motivira in zato tudi prej odidejo od doma. S tem jim država ponudi pomoč, prav tako je to tudi prva brca proti samostojnemu odraslemu življenju. Izvajajo program Jamstvo za mlade, ki mladim pomaga pri pridobitvi prve zaposlitve in ustreznih izkušenj, s katerimi bodo v prihodnosti lahko prepričevali nove delodajalce.
Tudi kulturne razlike
Tudi v Sloveniji ima vsak možnost brezplačnega študija, prav tako izvajamo program Jamstvo za mlade. Zakaj je na Danskem torej stopnja brezposelnosti še vedno tako nizka in mladi od doma odidejo prej kot v Sloveniji? Mogoče je odgovor prav v denarni pomoči, ki jo vsak danski študent dobiva v letih svojega študija, ali pa v tem, da so Skandinavci, kar zadeva službo, veliko fleksibilnejši. Ni jih strah izgube dela in si prizadevajo za vedno boljšo službo.
Odgovor na vprašanje, zakaj je v Sloveniji drugače kot v Skandinaviji, čeprav imamo podobne pogoje, morda najdemo v primerjavi kultur. V državah jugovzhodne Evrope so skupna gospodinjstva več generacij precej pogostejši pojav. Družbeno je sprejemljivo, da tri ali celo štiri generacije ljudi živijo pod isto streho. V severnih državah to ni tako običajno. Od mladih se po navadi takoj, ko končajo šolanje, ali celo že prej pričakuje, da se odselijo iz hiše staršev, in to je tam popolnoma normalno. Glavni razlog za pozno osamosvojitev pri nas so morda sicer res neugodne razmere na delovnem trgu in visoke cene stanovanj, a to zagotovo ni edini odločujoči dejavnik.
