Kaj naj rečem, bilo mi je toplo pri srcu. Do taksija sem se prigrebla prej kot premražene gospe v svilenih krilcih in neudobnih petkah. Udobno zleknjena na zadnjih sedežih sem slavila svojo superiornost in bila obenem vesela, ker sem si taksi lahko privoščila. Sedla sem kajpak v »rumeni drek«.

Ali sem bogatunom iz Plaze vseeno zavidala? Najbrž da, sicer se tega prizora ne bi spominjala s privoščljivostjo, ki jo čutijo deprivilegirani, ko opazujejo frustracije privilegiranih. In ne bi bila tako vesela dobrobiti, ki mi jo je omogočala moja srednjeslojna provenienca...

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.