Slovenija je po prvih podatkih statističnega urada (Surs) lani dosegla kar petodstotno gospodarsko rast. Rast BDP je najvišja v zadnjem desetletju in dvakrat višja od lanskega povprečja EU in območja evra. Najmočneje se je okrepilo gradbeništvo, za 11,4 odstotka, z 8,1-odstotno rastjo pa sledijo predelovalne dejavnosti. Gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju, ki je bila na letni ravni kar 6,2-odstotna, je bila za Romunijo tudi najvišja v EU.
»Statistični podatki dokazujejo, da smo čvrsto na poti gospodarskega razvoja in finančne konsolidacije,« je danes ocenil predsednik vlade Miro Cerar, a opozoril, da moramo kljub optimizmu ostati previdni in ne smemo dovoliti, da bi porabili več, kot ustvarimo.
Visoko gospodarsko rast so pozdravili tudi na ministrstvu za finance, ob tem pa dodali, da ta hkrati predstavlja tudi velik izziv za fiskalno politiko. Fiskalna pravila namreč zahtevajo, da se v boljših razmerah primanjkljaj znižuje hitreje od načrtovanega, so zapisali in spomnili, da Slovenija še ni dosegla srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, kot jo določa ustava, niti zagotovila ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.
Javni dolg se je celo povečal
Na previdnost opozarja tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. »Gospodarska rast je visoka in robustna. Čeprav za zdaj še ni izrazitejših znakov pregrevanja, prav tako pa tudi vsi drugi kazalniki kažejo na sorazmerno zdrav ekonomski položaj, pa ne moremo biti povsem brez skrbi. Slovenija je še vedno obremenjena z visokim javnim dolgom, ki se je lani kljub rekordni gospodarski rasti v absolutnem smislu celo še povečal. To pomeni, da bo prehod iz sedanje ekspanzivne fiskalne politike v nevtralno možen šele letos oziroma v bližnji prihodnosti, pa še to pod pogojem, da se bosta vlada in parlament glede javnih izdatkov držala zavez iz proračunskih okvirov,« pravi Kračun.
Fiskalni svet je sicer že prejšnji teden opozoril na nevarnost pritiskov za povečanje izdatkov, ki se poleg stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja kažejo tudi v več kot 30 predlogih zakonskih sprememb, vrednih skoraj 900 milijonov evrov na leto. Če bi jim v vladi in DZ popustili in presegli proračunske okvire, bi po Kračunovih besedah močno ogrozili javnofinančno stabilnost in znižali bonitete za refinanciranje dolga.
Ob izvozu rastejo tudi potrošnja in investicije
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravijo, da ostaja glavni dejavnik gospodarske rasti izvoz, ki se je lani povečal za kar 10,6 odstotka. Na Umarju si tako visoke številke razlagajo s pospešeno rastjo tujega povpraševanja, ugodno strukturo izvoza in izboljšano konkurenčnostjo podjetij. K rasti blagovnega izvoza je po njihovih ugotovitvah največ prispeval izvoz motornih vozil, ki so mu sledili izvoz električnih in drugih naprav, farmacevtskih proizvodov, kovin ter kemičnih izdelkov. K porastu izvoza storitev pa so lani največ prispevali transportne storitve in potovanja.
Za visoko gospodarsko rast je v precejšnji meri zaslužna tudi domača potrošnja, ki se je povečala za 4,1 odstotka, od tega zasebna potrošnja za 3,2 odstotka. Znova so oživele tudi investicije – potem ko so leta 2016 upadle za 0,1 odstotka, so lani porasle za kar 8,4 odstotka. Visoka rast obsega investicij v osnovna sredstva, ki je znašala kar 10,3 odstotka, je bila po oceni Umarja povezana z rastjo nepremičninskega trga in nadaljevanjem rasti investicij v opremo in stroje. Pri tem pa poudarjajo, da ostaja obseg investicij zaradi močnega upada v kriznih letih še naprej razmeroma nizek.
Končne podatke o lanski gospodarski rasti bo statistični urad objavil konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila nato za 0,6 odstotne točke višja. Letos naj bi se gospodarska rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.
