Kapa, kot jo nosijo kirurgi, maska, ki zakriva usta in nos zdravnikov, ter halja predstavljajo kostum mrliškega oglednika, ki ga v eni od predstav za gimnazijski dramski festival igra sošolec dijaka Mateja Zupančiča. Ta nam dovoli, da pokukamo med kostume in rekvizite, ter pojasni, da je besedilo za gledališko predstavo, s katero se njegov razred predstavlja na odru, napisal sam.
O popolnih hlačah, ki so žal prekratke…
Letošnji gledališki festival Gimnazije Jesenice je že sedmi po vrsti. Začel se je sinoči in se bo končal danes. Profesorica slovenščine, vodja in pobudnica festivala Marija Palovšnik poudarja, da so si kriminalno tematiko, ki je rdeča nit predstav, letos zaželeli dijaki. »Nastalo je šest avtorskih besedil, po katerih so dijaki postavili predstave, izbrali igralsko zasedbo, poskrbeli za režijo, sceno, glasbo, kostume, gledališke liste in vse drugo.« Če bi uspelo še sedmemu oddelku, v katerem so se trudili vse do zadnjega, bi bila polovica gimnazije na odru, dodaja profesorica.
»Najbolj neprijetna opravila so tista, povezana s kostumi in sceno. S tem je največ dela. Težko je narediti dobro sceno. Pa tudi s kostumi so križi in težave. Ko nekje zagledaš idealne hlače za svojo vlogo, zagotovo kmalu ugotoviš, da ti segajo skoraj do kolen in da so očitno prekratke,« križe in težave zadnjih dni opisuje Zupančič. S sošolci so tako vneto vadili, da zimskih počitnic skorajda niso imeli. V okolici Jesenic pa je bilo v zadnjih tednih zaradi vaj vsakega oddelka posebej težko najti prosto dvorano kulturnih in podobnih društev in domov.
Ljubkovalno ga imenujejo »festival čustev«
Vadili pa so tudi profesorji, ki jih je občinstvo festivala že vajeno na odru. Le da so tokrat predstavo pripravili skupaj z dijaki, poudarja profesorica športa Bojana Martinčič. »Na začetku so bili predvsem dijaki, ki nastopajo v naši skupni predstavi, bolj zadržani, zdaj pa so se povsem sprostili,« priznava profesorica, ki v predstavi igra, poskrbela pa je tudi za koreografijo. »V naši predstavi se namreč veliko pleše in poje. Je kar naporno.« Priznava tudi, da jo v zadnjih dneh muči naraščajoča trema, a se zaveda, da aplavz na koncu poplača ves trud in muke.
»Nastopi se poznajo tudi na samozavesti nas profesorjev, ki tako lažje nastopamo tudi na drugih dogodkih,« opaža. Podobno pozitivni sinergijski učinki se odražajo tudi v posameznih razredih, v katerih se dijaki med seboj bolje povežejo. »Sošolce spoznaš še z drugega vidika. Nad nekaterimi si presenečen, saj skrivajo mnoge talente, nad drugimi pa razočaran, saj na kakšno malenkost nenavadno reagirajo,« pravi dijak Matej Zupančič.
Dramski festival, ki ga pripravljajo že sedmo leto, je poln trenutkov, ki spreminjajo tudi odnose med dijaki in profesorji, pristavi ravnateljica gimnazije Lidija Dornig. Festival ljubkovalno imenuje kar »festival čustev«, ki v teh dneh prevevajo vse zaposlene in dijake na gimnaziji, z njo na čelu, se pošali. S takšnim vzdevkom festivala se strinja tudi Palovšnikova. »Prepričana sem, da bomo vsi 'cveke' in zamere pozabili, festival pa nam bo do konca življenja ostal v spominu,« razmišlja vodja festivala.
Dogodek je tudi tekmovalne narave, saj tako žirija kot občinstvo izbirata najboljšo predstavo, najboljše igralce, kostume, sceno in podobno. Med letošnjimi strokovnimi žiranti je tudi igralec Bojan Emeršič, zanimanje profesionalnih gledališčnikov za sodelovanje v žiriji pa je že za prihodnja leta veliko. Tudi gledalcev je bilo lani toliko, da je Gledališče Toneta Čufarja pokalo po šivih, pravi ravnateljica in dodaja, da jih je kar nekaj ostalo pred vrati nabito polne dvorane, kar je za jeseniške razmere svojevrsten fenomen.
