Sobotna resolucija varnostnega sveta Združenih narodov o 30-dnevni prekinitvi ognja v Siriji za dostavo človekoljubne pomoči in evakuacijo ranjencev ostaja prazna črka na papirju. Zahtevo po takojšnji uveljavitvi je že med usklajevanjem razvodenila prav Rusija, ki je dosegla tudi izvzetje operacij proti pripadnikom skupin, povezanih z islamskimi skrajneži. V nadaljevanju pa je Moskva za zahodne politike cinično odredila nekakšne humanitarne odmore, ki naj bi od danes veljali vsak dan od 9. do 14. ure po lokalnem času.
Sirski observatorij za človekove pravice je tako danes dopoldne poročal, da je po nočnem raketnem in letalskem obstreljevanju zavladalo v Vzhodni Guti zatišje, a so hkrati iz različnih virov prihajale nasprotujoče si novice, med njimi medsebojna obtoževanja med uporniki in sirskim režimom. Prvi so poročali o dveh novih helikopterskih bombnih napadih, v katerih naj ne bi bilo žrtev, državni mediji v Damasku pa o uporniškem obstreljevanju poti humanitarnega koridorja, ki ga je določila Rusija, in o zlorabi civilistov za živi ščit.
Nobene evakuacije bolnih ni bilo
Med desetdnevnim bombardiranjem naselij na vzhodu sirskega glavnega mesta, ki jih nadzorujejo uporniki in deloma tudi skrajneži, povezani z Al Kaido in Islamsko državo, je bilo po navedbah sirskega observatorija, ki deluje v Londonu, ubitih več kot 560 civilistov, med njimi okoli 130 otrok. Humanitarna katastrofa je popolna, saj več sto ranjenim nima kdo pomagati, ker so v zdaj že več let obkoljeni enklavi brez zdravnikov in nujne medicinske pomoči, poleg tega pa tudi brez drugih življenjskih potrebščin in praktično obsojeni na smrt, če hitro ne dobijo pomoči. Današnji poskus nekajurne vzpostavitve humanitarnega koridorja v Guti se je izjalovil, saj na pot niso krenili niti tovornjaki s pomočjo niti avtobusi sirskega Zelenega polmeseca, ki naj bi evakuirali ranjene in obolele. Ruska vojska naj bi sicer poskrbela za varnost koridorja, a so predstavniki humanitarnih organizacij ugotavljali, da nimajo zanjo nobenega zagotovila. Tudi pred tokratno ofenzivo vladnih sil, ki v Guti očitno ponavljajo scenarij iz Alepa, je bilo delo humanitarcev omejeno zgolj na konvoje ZN in še teh je zaradi restrikcij sirske vlade v zadnjih 14 mesecih v enklavo vstopilo le deset, kar ni zadovoljilo niti desetine potreb tam ujetih prebivalcev.
Hrana za spolne usluge?
Nad celotno razdeljevanje humanitarne pomoči pa je zdaj legla še ena senca. Poročilo sklada ZN za prebivalstvo navaja, da lokalni razdeljevalci hrane in druge mednarodne pomoči z njo izsiljujejo ženske. Ko pridejo ponjo, od njih zahtevajo spolne usluge, pri čemer so žrtve zlasti vdove, ločenke in razseljene Sirije, ki so brez moških zaščitnikov. Posledično nekatere ženske zavračajo odhod po pomoč v distribucijske centre tudi zato, ker bi jih doletele govorice, da so jo pridobile s svojim telesom. Vodstva humanitarnih organizacij zatrjujejo, da vodijo politiko ničelne tolerance, ko gre za razdeljevalce pomoči, a je njihov nadzor tam, kjer so odvisni od lokalnih oblasti in drugih posrednikov, zelo omejen.
