Ljubljanski policisti so v torek in sredo iskali izginulo petnajstletno deklico, prosilko za azil. Našli so jo po skoraj 24 urah iskanja. Po naših informacijah je bila deklica zaradi nevarnosti zlorabe pred nekaj meseci umaknjena iz azilnega doma v posebni center za namestitev mladostnikov, ki ni del azilnega doma. Ogrožal naj bi jo eden od prebivalcev azilnega doma, pred katerim je ni mogla zaščititi niti dekličina mati, ki je ostala v azilnem domu. Dekličin pobeg je očitno opozorilo, da živi v težkih razmerah, neprimernih za otroka.
Travmatična preteklost
Postavlja se vprašanje, zakaj so družine z otroki in mladoletniki, med katerimi so tudi taki brez spremstva, sploh nastanjeni v azilnem domu. V njem namreč prevladujejo samski moški s travmatično preteklostjo, zato za otroke in družine, ki imajo zaradi begunstva prav tako specifične potrebe, to ni primerno okolje.
V stavbi na ljubljanskem Viču je trenutno nastanjenih okoli šestdeset oseb. Pogovori s poznavalci dogajanja v njem so razkrili, da so nekateri moški nasilni oziroma nevarni za okolico. Oddelki za samske moške, samske ženske, mladoletnike brez spremstva in družine so sicer ločeni, a se prebivalci doma srečujejo na skupnem dvorišču in v drugih skupnih prostorih. »Med oddelki je velik pretok ljudi,« nam je povedal eden od treh sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani. »Varnostna služba in socialni delavci srečevanja ne morejo preprečiti.« Varnostnikov naj bi bilo v domu premalo, da bi preprečili trenja med različnimi skupinami, ki so sprte med seboj. Tako so otroci po naših informacijah priča prepirom in hudim pretepom.
Ujetost in frustracije
V diplomskem delu o varnostni situaciji v azilnem domu je avtorica Renata Medvešek že leta 2011 poročala, da je v domu že prišlo do »poskusa požiga čajne kuhinje, napadov na zaposlene s hladnim orožjem in poškodovanja opreme ter inventarja«. Tovrstni dogodki so v azilnih domovih po Evropi pričakovani – gre za odziv migrantov na frustracije, s katerimi so soočeni, in na ujetost v azilni sistem, ki prosilce zadržuje v (pol)priporniškem odnosu. »Prav zato smo nevladne organizacije že večkrat predlagale, naj se družine in otroke izloči iz tega okolja in se jim omogoči nastanitev na zasebnih naslovih,« pravi zagovornica pravic beguncev in prosilcev za azil Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije. »Opažamo, da je vodstvo azilnega doma že zaznalo, da situacija v domu ni primerna za otroke brez spremstva. Verjetno bodo ugotovili, da ni primerna niti za otroke, ki imajo družino.«
Zakon o mednarodni zaščiti prosilcem za azil pod določenimi pogoji omogoča nastanitev zunaj azilnega doma, vendar je to v praksi povezano z nepremostljivimi finančnimi ovirami. Podpora za nastanitev zunaj doma se je v zadnjih letih znižala za polovico. Vodstvo doma oziroma uslužbenci ministrstva za notranje zadeve po naših informacijah takšnim rešitvam niso naklonjeni. Med drugim naj bi bil razlog za to sumničenje, da bodo prosilci za azil, če ne bodo pod nadzorom, delali na črno. Predlog novega zakona o mednarodni zaščiti, ki ga bodo sprejeli letos, naj bi možnosti za bivanje zunaj doma še bolj omejil.
Na ministrstvo za notranje zadeve smo včeraj v zvezi z ogroženostjo otrok in družin v azilnem domu naslovili več vprašanj. Napovedali so, da bodo odgovore poslali danes.
