Nizke temperature, ki so nas zajele te dni, seveda pomenijo tudi izdatnejše ogrevanje. Redni spremljevalec takega razvoja dogodkov so tudi dimniški požari, v minulih dneh so jih morali pogasiti v Hajdini, Škofji Loki, Kanalu ob Soči, Marofu pri Cerknici in še marsikje. Navadno v dimniških tuljavah zagorijo saje, večinoma pa so takim požarom hitro kos gasilci. Ob tem ne gre prezreti podatka izpred dveh let, da je v Sloveniji kar okoli 30.000 neredno vzdrževalnih kurilnih naprav.

Okoli 600 požarov na leto

Poklicni gasilci iz Kranja so od začetka leta že desetkrat posredovali pri dimniških požarih. Namestnik direktorja kranjske gasilske službe Andraž Šifrer opozarja: »Ob dimniškem požaru nastanejo v dimniški tuljavi običajno visoke temperature in ogenj je treba pogasiti, kar naredimo s prahom. Sledi čiščenje dimnika s krtačo, preverimo tudi prisotnost ogljikovega monoksida.« Navadno v dimniku zagorijo saje, vzrokov pa je na splošno veliko. V enem največjih dimnikarskih podjetij v Sloveniji, Dimnikarstvu Dovrtel, nas je Simon Dovrtel opozoril na skupni imenovalec vzrokov za dimniške požare: »Ljudje varčujejo tam, kjer so posledice takega početja lahko izredno drage, tudi tragične. Nova zakonodaja omogoča izbor dimnikarja, kar pa mnoge zavede in na preglede dimnikov pozabijo. Redni pregledi in vzdrževanje so najboljše zdravilo proti takim požarom. Dimnikarji si izmenjujemo izkušnje na tem področju in ugotavljamo, da zaradi varčevanja ljudje kurijo v pečeh vse mogoče, kar dodatno ustvarja pogoje za požar. Še enkrat več opozarjam: skrb za ustrezen dimnik je najboljša obramba pred neželenimi posledicami!«

Lani so na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) obravnavali 597 dimniških požarov na območju Slovenije. Najpogosteje so vzrok saje v tuljavi, ki se vnamejo, ogenj in posredovanje gasilcev pa lahko seveda povzroči tudi neustrezno tehnično stanje dimniških naprav. Od začetka letošnjega leta so tako posredovali že pri 110 dimniških požarih, kar je pred zadnjim »mrzlim valom« v Sloveniji samo po sebi opozorilni podatek.

Ne gasimo z vodo

»Rad bi povabil vse, da obiščejo našo spletno stran, kjer boste našli veliko informacij o dimniških požarih in ravnanju ter ukrepih, ki jih preprečujejo,« je dejal Marko Lovše iz URSZR. Dimniške požare opazimo najprej zunaj stavbe, ko iz dimnika uhaja navadno rumen ali temen dim. Gostejše ko so obloge dimnika, dalj časa lahko traja boj z dimniškim požarom. Ko tak požar opazite, takoj pokličite 112 in poskušajte omejiti dovod zraka v dimnik. Dimniškega požara ne smemo gasiti z vodo, ker zaradi visokih temperatur nastane para, ki lahko poškoduje tudi tistega, ki požar gasi. Vsekakor pa je treba odstraniti vse vnetljive predmete iz bližine dimnika in omogočiti čim lažji dostop do njega.

Dimniški požari so pogostejši na podeželju, kjer ljudje pogosto v peč vržejo tako rekoč vse, kar jim pride pod roke in ocenijo, da bo grelo. Veliko takšnih spornih dimnikov dimnikarji najdejo na Dolenjskem in v Prekmurju, a »rdeči petelin« seveda ne pozna meja. Zaradi najnižjih temperatur te dni tako gasilci kot dimnikarji opozarjajo na še večjo previdnost pri kurjenju ter seveda nujno redno vzdrževanje kurilnih naprav: »Kdor bi hotel pri tem 'šparati', ima lahko velike težave in zelo drage posledice,« poudarja dimnikar Simon Dovrtel.