Slovenska teža v odnosih z Moskvo zagotovo ne tiči v plinskih poslih. Preprosto leži v skupnih slovanskih koreninah in v ohranjanju spomina na boj proti nacifašistom, v katerem so ZDA in velesila vzhodno od Urala prav zares zadnjič zasledovale skupni cilj. Slovenija je kot majhna država vse od osamosvojitve poskušala voditi politiko dobrih odnosov z obema velesilama. Svojo zavezanost Zahodu je potrdila z vključitvijo v zvezo Nato, čemur Rusija ni nasprotovala, saj širitve Nata na Slovenijo v primerjavi z državami nekdanjega Varšavskega pakta ni videla kot grožnjo svoji interes

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.