Slovenska zunanja politika v tesnem objemu ZDA in Rusije
Skorajšnji podpis nove dolgoročne pogodbe med Slovenijo in Gazpromom o dobavi zemeljskega plina našo državo še naprej umešča v energetski objem Rusije. Nič drugače se ne godi celotni Evropski uniji, in to kljub sankcijam, ki jih je uvedla proti Rusiji po aneksaciji Krima in sprožitvi vojne v Doneškem bazenu. Evropska odvisnost od ruskega zemeljskega plina se krepi, čeprav se v geostrateškem in energetskem merjenju moči Rusije in ZDA na evropskih tleh poskuša diverzificirati energetska oskrba in preiti tudi k obnovljivim virom energije. Slovenija torej vsaj v energetskih odnosih z Rusijo ni nobena posebnost. V primerjavi z največjimi in najvplivnejšimi državami EU so Gazpromovi posli s Slovenijo celo skorajda zanemarljivi. Na letni ravni namreč predstavljajo pičlih 0,33 odstotka vse Gazpromove prodaje na evropski trg.
Slovenska teža v odnosih z Moskvo zagotovo ne tiči v plinskih poslih. Preprosto leži v skupnih slovanskih koreninah in v ohranjanju spomina na boj proti nacifašisto...