Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo med današnjim delovnim obiskom pri zunanjem ministru Karlu Erjavcu in na sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju poskušal poglabljati že tako dobre dvostranske odnose in gospodarsko sodelovanje med državama. Dalj časa načrtovani obisk bo ob razpravi o zahodnem Balkanu, v kateri imata državi različne poglede, namenjen še izmenjavi stališč o Bližnjem vzhodu in Ukrajini.

Lavrov se na tokratno mini turnejo odpravlja zgolj v Slovenijo in Srbijo, kamor bo odpotoval iz Ljubljane. Ti državi je pred obiskom opredelil za edini prijateljski državi Rusije na Balkanu, kar se obramboslovcu dr. Antonu Beblerju zdi odraz realnega stanja, čeprav bi mednje lahko uvrstil še Grčijo. »Hotel je pokazati, da ima Rusija tradicionalno dobre odnose s pravoslavno državo, ki ni članica Nata, in hkrati dobre odnose z nepravoslavno državo, ki je članica EU in Nata,« pravi Bebler in dodaja, da je obisk v Sloveniji za Rusijo priložnost, da spet dokaže neuspeh diplomatske blokade proti njej.

Center za drugo svetovno vojno

Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da Rusijo zanimajo slovenski pogledi na Balkan, se pa v tem vprašanju zunanji politiki držav razlikujeta. Slovenija podpira evroatlantsko perspektivo vseh držav na zahodnem Balkanu. Rusija širitvi EU na Balkan ne oporeka, drugačno stališče pa ima do širjenja Nata v regiji, kjer se vse bolj križajo ruski, ameriški in kitajski interesi.

Erjavec in Lavrov bosta danes podpisala memorandum o ustanovitvi Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v Mariboru, o katerem so se dogovorili že lani. Center, katerega delovanje bo z 2,5 milijona evrov predvidoma zagotovila ruska stran, bo opravljal raziskovalno dejavnost. Osredotočen bo na boj ruskega in slovenskega naroda proti nacifašistom in na okupatorjeve zločine.

Državi dobre odnose, zaradi katerih so se v Sloveniji v preteklosti pojavljali očitki o zapostavljanju odnosov z drugo velesilo (ZDA), vsako leto manifestirata s spominsko slovesnostjo pri Ruski kapelici na Vršiču. Mešana gospodarska komisija pa je na štirinajstih izmeničnih srečanjih v Rusiji in Sloveniji iskala poti poglobitve gospodarskega sodelovanja. Slovenska podjetja se ne usmerjajo zgolj na širše območje Moskve, temveč poslovne priložnosti iščejo tudi v drugih regijah.

Slovenski izvoz v porastu

Rusija je poleg držav Evropske unije najpomembnejši izvozni trg Slovenije, hkrati pa se uvršča na peto mesto po vrednosti neposrednih tujih naložb Slovenije v tujini. Čeprav zaradi vzpostavljenih evropskih sankcij proti Rusiji zaradi priključitve Krima in vojne v vzhodni Ukrajini obstajajo omejitve v trgovanju, se je blagovna menjava med državama po rekordnem letu 2013 lani prvič začela ponovno povečevati. Sankcije, upad cen nafte, nihanje vrednosti rublja in posledično nižja kupna moč Rusov ter nadomeščanje izgubljenega uvoza s krepitvijo domače gospodarske proizvodnje so bili glavni razlogi, da je v vmesnem času prišlo do zmanjšanja blagovne menjave med državama. A ta trend se zdaj obrača. Polovico slovenskega izvoza v Rusijo sicer predstavljajo farmacevtski proizvodi in električni aparati. Vse več je tudi ruskih turističnih obiskov v Sloveniji. Lani se je število nočitev ruskih turistov, teh je bilo več kot 260.000, v primerjavi z letom 2016 povečalo za 33 odstotkov.