Janez Žurga je bil, ko je decembra 2015 ubil svojega 61-letnega očima Dušana Stražiščarja, bistveno zmanjšano prišteven. Vse, kar je storil po očimovi smrti, pa je bilo v povsem prištevnem stanju. To sta bistveni ugotovitvi izvedenskega mnenja psihiatrične izvedenke dr. Martine Žmuc Tomori – že sedme strokovnjakinje, ki so jo na sojenju Žurgi vprašali o podrobnostih duševnega stanja obtoženca. Doslej angažirani izvedenci so imeli o tem zelo različna mnenja, a kaže, da so z zaslišanjem Tomorijeve temu vprašanju vendarle prišli do dna.
Kot smo že pisali, je Janez Žurga usodnega 17. decembra doma na Rakeku očima najprej pretepel, ga nato z nožem petnajstkrat zabodel v obraz, vrat in hrbet, ko je omahnil na posteljo, pa z blazinama zadušil. Očitno sta se pred tem sprla, zakaj natančno, ni jasno, ni pa dvoma, da se je krvnik z očimovim avtom nato odpeljal proti Obali. Med potjo je ukradel registrski tablici in ju namestil na avto ter materi poslal sporočilo, kaj je storil. Že prej je na stopnicah pred vhodom v hišo pustil list s sporočilom: Pokličite policijo, ne v sobo, Dušan mrtev, pravica na sodišču, resno, srečno, oprostite.
Od prištevnosti do neprištevnosti
Na prvem sojenju je sodni senat pod vodstvom Gorazda Fabjančiča sprejel ugotovitve komisije za izvedenska mnenja pri ljubljanski medicinski fakulteti, da je bil Žurga v usodnih trenutkih prišteven. Takrat so ga obsodili na 15 let zapora. Toda sodba je nato padla, saj so višji sodniki menili, da je treba vprašanje prištevnosti natančneje in bolj argumentirano doreči. Tako se ves čas ponovljenega sojenja, ki ga zdaj vodi sodnica Vesna Podjed, ukvarjajo ravno s tem. Senatu dela izvedenci niso olajšali, saj njihove ugotovitve ne bi mogle biti bolj vsaksebi. Klinični psiholog dr. Bojan Zalar in psihiatrinja Blanka Kores Plesničar sta ocenila, da je bil Žurga v času napada prišteven, klinična psihologinja dr. Sanja Šešok in psihiatrinja dr. Bojana Avguštin Avčin, da je bil bistveno zmanjšano prišteven, psihiater dr. Dragan Terzič pa, da je bil povsem neprišteven. Zaslišali so tudi psihiatra dr. Petra Preglja, ki je Žurgo obravnaval v drugi zadevi (sodili so mu zaradi tatvine registrskih tablic) in ga je takrat ocenil za neprištevnega.
V vsej tej zmedi se je sodišče odločilo za novega izvedenca. Na podlagi vseh dosedanjih ugotovitev je dr. Martina Žmuc - Tomori zdaj izdelala pisno izvedensko mnenje, danes pa so jo še zaslišali. Kot je pojasnila, ima Žurga več osebnostnih motenj, delno gre za dedne dejavnike, delno pa zunanje. Njegovo otroštvo je bilo težko in bil je močno čustveno prikrajšan. Na mamo je bil zelo navezan, po drugi strani pa je bil pogosto sam in jo je zelo pogrešal. Čutil se je zapuščenega, neupoštevanega in izločenega. Ob vstopu v šolo se je to pokazalo z vedenjskimi motnjami, ki so se nadaljevale v puberteti, ko je začel uživati še nedovoljene droge, predvsem marihuano, postopoma pa tudi druge psihoaktivne snovi, ki lahko povzročijo občutek ogroženosti od okolja. Prvič se je na psihiatriji zdravil leta 2011, pozneje še petkrat.
Kombinacija stresa in impulzivnosti
Po besedah Žmuc-Tomorijeve je bil motiv za usodni napad sovraštvo, v očimu je videl osebo, ki mu je uničila življenje. Dojemal ga je kot človeka, ki mu je vzel mamo, čeprav jo je v resnici čustveno pogrešal že veliko prej, preden je pri njegovih štirinajstih, petnajstih letih spoznala Stražiščarja. Dojemal ga je kot osebo, ki ga je zelo omejevala, mu govorila, kaj naj dela, ter se mu po drugi strani posmehovala, ga razvrednotila in mu jemala dostojanstvo. Ko se je večer pred umorom zatekel domov, je bil v zelo težki življenjski situaciji. Brez dela, stanovanja, v dolgovih, razšel se je s partnerico. Dom je kljub slabim izkušnjam jemal kot zavetje, kjer bo lahko vse začel znova. Toda očim ga ni spustil noter, tako da je skrivaj prespal v kleti. Ko je zjutraj spet potrkal na vrata in mu je Stražiščar odprl, se je zgodila tragedija. Ni jasno, kaj se je takrat zgodilo, je pa psihiatrinja razložila, da je bila takrat Žurgova sposobnost samoobvladovanja (zaradi hudega stresa in zanj značilne impulzivnosti, pa verjetno tudi neprespanosti in mraza v kleti) bistveno zmanjšana. Njegovo nadaljnje ravnanje (sporočilo pri vratih in SMS materi, pobeg, odvzem avta in kraja tablic) pa kaže, da je vedel, kaj počne, in se je imel pod nadzorom. »Takrat je hotel zaščititi sebe in mater,« je pojasnila izvedenka.
Na vprašanje, ali bi na prostosti kaj podobnega lahko spet ponovil, je odvrnila, da očima, ki ga je sovražil, ni več. Je pa zaradi njegove impulzivnosti in zamerljivosti nevarnost večja, sploh če bi opustil terapijo, ki mu je zdaj predpisana, če bi jemal psihoaktivne snovi ali bi se mu kopičili novi stresi in obremenitve.
Vse kaže, da so z zadnjo izvedenko le naredili pomemben korak naprej proti sodnemu epilogu. Kajti sodnica je zagovornici Maji Kristan in tožilki Katarini Bergant že svetovala, naj imata za naslednjo obravnavo 16. marca pripravljena zaključna govora.
