Slovenski in tuji oljkarji ter potrošniki so še vedno brez akreditiranega laboratorija za raziskave oljčnega olja. Edini slovenski akreditirani laboratorij – prostore je imel v izolskem kampusu Livade – je bil lanskega oktobra zaradi poplav in požara dodobra uničen. Raziskovalci Inštituta za oljkarstvo, v okviru katerega je deloval laboratorij, so ostali brez nujno potrebne opreme, in ker denarja za nakup nove nimajo, v laboratoriju še vedno ne morejo izvajati vseh aktivnosti. V Sloveniji tako trenutno nimamo imenovanega uradnega laboratorija, ki bi lahko opravljal vse analize za ugotavljanje kakovosti in pristnosti oljčnega olja.
»Intervencija je nujna, saj je ogrožen tudi sam obstoj laboratorija,« so včeraj sporočili iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper (ZRS Koper), pod okrilje katerega spadata omenjena laboratorij in inštitut. Nova oprema je namreč eden od temeljnih pogojev za ohranitev akreditacije, ki so jo za laboratorij pridobili leta 2004 in si nato utrdili mesto priznane ustanove na tem področju. Za ponovno polno delovanje bi potrebovali približno 400.000 evrov sredstev.
»Laboratorij Inštituta za oljkarstvo je mednarodno umeščen, kar je je bila osnova, da se je oljčno olje Slovenske Istre, kot prvi Slovenski proizvod vpisalo v evropski register zaščitenih geografskih označb,« pojasnjuje predstojnica inštituta dr. Maja Podgornik. Vseskozi s svojim raziskovalnim in strokovnim delom pomagajo oljkarjem zagotavljati vrhunsko kakovost slovenskega oljčnega olja, država pa je laboratorij pooblastila za opravljanje inšpekcijskih nadzorov nad oljem, ki se prodaja na slovenskih policah. Poleg tega je Inštitut za oljkarstvo zelo vpet v mednarodno delo. Podgornikova pojasnjuje, da z vrhunsko analitsko opremo in kadrom dosegajo odlične rezultate in se že trinajsto leto uvrščajo med pooblaščene laboratorije mednarodnega sveta za oljkarstvo. Posebnost laboratorija je tudi v tem, da je eden redkih v Evropi, ki opravlja tako senzorične kot kemijske analize. Za »hišni« laboratorij sta ga denimo izbrali Češka in Slovaška. In ker so raziskovalci z inštituta zelo dejavni na področju mednarodnih raziskav in vključeni v evropske raziskovalne projekte, se bojijo, da bi njihova predolga odsotnost lahko ogrozila mesto laboratorija v mednarodnem prostoru.
Sami obnove ne zmorejo
Na inštitutu opozarjajo, da brez pomoči države obnove ne bodo zmogli. Pristojne državne službe in urade so že večkrat opozorili na svojo stisko. »Konec lanskega leta smo na vlado naslovili vlogo za dodelitev interventnih sredstev za odpravo posledic požara, vendar kljub številnim obljubam do danes ni prišlo do konkretne rešitve,« pojasnjujejo. V zadnjih dveh tednih so dobili le obljubo, da bo vlada v najkrajšem možnem času obravnavala primer in zagotovila podlage za rešitev nastale škode.
Laboratorij sicer deluje že 13. leto, v nove prostore v Izoli se je preselil leta 2015, tik pred požarom pa pridobil akreditacijo za delovanje na tej lokaciji. Večino sredstev za opremo so zaposleni v laboratoriju pridobili na evropskih razpisih. »Čeprav se je Slovenija v strategiji kmetijstva zavezala, da bo razvijala oljkarstvo, je v zadnjih dvajsetih letih zelo malo investirala v delovanje tega laboratorija,« pojasnjujejo na ZRS Koper in upajo, da se bo tokrat zgodba vendarle odvrtela drugače.
