Obiranje oljk v slovenski Istri in na Goriškem je v polnem zamahu. Čeprav so oljke, njene plodove in tudi posušene liste že v egipčanskih, kasneje pa v grških in rimskih časih povezovali tako s prehrano, kozmetiko kot z zdravilstvom, se pri nas oljke večinoma še vedno uporabljajo le za proizvodnjo oljčnega olja. Toda kljub temu so namizne oljke in oljčno listje v kapsulah in ekstraktih vse bolj prisotni v marsikaterem slovenskem gospodinjstvu. Temu novemu trendu se že prilagajajo nekateri slovenski oljkarji.
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah raslo okrog 400.000 oljk, večino plodov pa stisnejo v olje. Za zdaj obstajajo zdravstvene trditve, ki jih je potrdila evropska agencija za varno hrano, da obstaja povezava med oljčnim oljem in zdravilnimi sestavinami v njem – da uživanje oljčnega olja pomaga vzdrževati zdravje srčno-žilnega sistema, da prehrana na osnovi oljčnega olja pripomore k izboljšanju fizioloških funkcij srčno-žilnega sistema, da pripomore k zdravju srca in da zmanjša oksidativni stres. Kljub temu je poraba oljčnega olja v Sloveniji nizka in nas uvršča na dno uporabnikov v Evropi. Malo več kot liter ga porabimo na leto. Še Avstrijci ga porabijo več, da ne govorimo o Italijanih (11 litrov) ali Grkih (20 litrov). Tudi pridelanih namiznih oljk je malo. Okoli dve toni in pol jih (po neuradni oceni) slovenski oljkarji po opravljeni razgrenitvi in fermentaciji vložijo v kozarce. Strokovnjaki z Inštituta za oljkarstvo ocenjujejo, da se v ta namen predela manj kot en odstotek plodov na leto, čeprav jih v kozarčke polni praktično vsak pridelovalec oljk, postopki, s katerimi shranjujejo oljke, ki so sveže nabrane neužitne, pa so različni. Denimo razgrenitev v sladki in slani vodi, s pomočjo natrijevega hidroksida, pepela, železovega glukonata, mlečnokislinskih bakterij, oljke pa tudi pečejo in dimijo.
V Ljubljani se tržijo, v Istri ne zanimajo nikogar
Čeprav je na spletu vse več kliničnih raziskav, ki naj bi dokazovale, da uporaba oljčnih listov zaradi odličnih antioksidativnih lastnosti preprečuje prehlade, lajša simptome diabetesa, preprečuje in zdravi infekcije zgornjih dihalnih poti, pomaga pri zniževanju previsokega krvnega tlaka, in četudi so trgovine z zdravo prehrano ter s prehranskimi dopolnili dobro založene s kapsulami in ekstrakti oljčnih listov, je v Sloveniji proizvodnja kapsul in drugih pripravkov na podlagi oljčnih listov šele na začetku.
»Res je, da naj bi oljčni listi vsebovali veliko več antioksidantov kot olje, vendar je praksa nabiranja listov v Istri zanemarjena. Čeprav se je to prakticiralo že od starih Grkov naprej. Imam veliko strank, ki jim poleg olja prinašam tudi listje, ki ga imajo za kuhanje čaja. Predvsem tistim, ki imajo previsok krvni tlak in so v rizični skupini sladkornih bolnikov tipa 2. Ampak pomembno je, da se pove, da je čaj namenjen za blaženje simptomov. Je dodatek k prehrani, ni pa zdravilo, kot lahko beremo na spletu. Da popiješ deset kapljic in si takoj zdrav,« pravi Janko Bočaj, oljkar s kmetije Stara Kortina v Truškah. Sam listja ne uporablja, ker ima nizek krvni tlak, kot zanimivost pa pove, da se oljčni listi v Ljubljani že tržijo, medtem ko jih v Istri še nihče ne uporablja. Niti nikogar ne zanimajo pretirano. »Imam precej strank, ki me prosijo za listje in pravijo, da čaj dejansko deluje in jim pomaga lajšati simptome previsokega krvnega tlaka. Vendar sam tega ne oglašujem. Za takšne stvari se mora odločiti vsak sam,« je prepričan Bočaj.
Eden prvih, ki so se odzvali na vse večje povpraševanje po oljčnih listih, je Peter Pelicon iz oljarske družine Jenko iz Bertokov pri Kopru. Jenkovi, ki že vrsto let prejemajo najvišje nagrade na najprestižnejših ocenjevalnih tekmovanjih oljčnih olj, so tudi prvi, ki so letos poslali na trg dimljeno oljčno olje, spomladi pa nameravajo trgu ponuditi tudi čajne pripravke na osnovi oljčnih listov. Pelicon pravi, da v Istri capljajo za novimi trendi na področju večnamenske uporabnosti oljk. Oljke so bile namenjene le za olje, ki je bilo v Istri nadomestek za maščobo pri za kuhanju. »To je tradicija, ki je na neki način ostala zakoreninjena. Na kmetijah o zdravilnih učinkih prehrane niso razmišljali, kar je trend zadnja leta. Zdelo se jim je samoumevno, da jedo zdravo hrano. Ni pa bilo tendence, da bi v hrani iskali tudi zdravilne sestavine,« pravi Pelicon. Po njegovem vedo več o zdravilnih učinkovinah olja ljudje v notranjosti kot pa v Istri. »Čeprav ima vsak na dvorišču oljke. Ampak obstaja tradicija, da bo delal tako, kot je njegov praded. Četudi je njegov praded hodil bos,« o pregovorni zvestobi tradiciji Istranov ironično razmišlja Pelicon.
Pri čajih moraš biti pedanten
Milena Bučar - Miklavčič, ki je ena vodilnih strokovnjakov na področju oljkarstva na Inštitutu za oljkarstvo, vodja akreditiranega laboratorija za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja ter članica strokovne skupine za oljčno olje pri Evropski uniji v Bruslju, pravi, da tudi na njihovem inštitutu več raziskav posvečajo preučevanju oljčnih listov. Predvsem zaradi tega, ker so se na veliko začela uporabljati prehranska dopolnila na osnovi olevropeina. S prevretkom iz oljčnih listov so nekoč dejansko zdravili malarijo, pomagal naj bi tudi pri zniževanju previsokega krvnega tlaka. Oljčni listi poleg olevropeina vsebujejo tudi precej vitamina E ter sladkorja fruktozo in glukozo. A vseeno doda, da je dandanes treba – in to pri vseh različnih modernih pripravkih na osnovi kapsuliranih posušenih in zmletih oljčnih listov, ki naj bi bili novo čudežno zdravilo proti tisoč in eni tegobi – ohraniti nekaj zdrave distance. Vsi odnosi in kemijski procesi ter reakcija na presnovo ter naše telo namreč še niso povsem raziskan proces.
»V Sloveniji se kapsul olevropeina še ne uporablja toliko, po svetu pa je teh substanc ogromno. Tudi na osnovi oljčnih listov,« pravi Bučar-Miklavčičeva. V sodelovanju z biotehnično fakulteto so na inštitutu za oljkarstvo začeli izvajati projekt, v okviru katerega estrahirajo olevropein iz posušenih oljčnih listov in ga dodajajo svežim listom, da dobijo dvakratno koncentracijo. V zadnjih letih so z vrsto analiz tudi ugotovili, da je najbolje oljčno listje nabirati pozimi, ker takrat listi vsebujejo največ oleovropeina. »Da bi z gotovostjo trdili, da oljčni listi nižajo holesterol in krvni tlak, moramo imeti opravljene številne vrste raziskav. Gotovo pa v nobenem primeru uživanje čaja, kapsul ali ekstrakta ne deluje tako močno in hitro, da bi se pokazal takojšen učinek. Efekt uporabe čajev se pozna šele po nekajmesečnem uživanju, poleg tega različno vpliva na posamezno telesno sestavo in organizem. Pri čajih moraš biti pedanten. Člankov na to temo je veliko in tudi evropska Pharmacopoeia – inštitucija, ki bedi nad kvaliteto in standardi na področju farmacevtske industrije v Evropi – je olevropeinu priznala, da učinkuje. Osem odstotkov ga mora biti v listih. Ampak tukaj ne govorimo o zdravilu. Še vedno opravljajo številne raziskave,« pravi Bučar-Miklavčičeva.
