Predsednik ZDADonald Trump, vidni senatorji ter tudi predsednik ameriške Nacionalne orožarske zveze (NRA) so se aktivno vpletli v javno razpravo o tem, kako preprečiti ponovitev šolskega masakra, kakršnega je na srednji šoli v Parklandu na Floridi s sedemnajstimi ubitimi uprizoril 19-letni Nikolas Jacob Cruz. Dogodek je na noge tokrat dvignil predvsem mlade, ki so poskrbeli, da drugo najhujše streljanje na ameriških javnih šolah v zgodovini po dobrem tednu dni še ni zasenčeno z drugimi novicami. Tako jih je, skupaj s starši žrtev in učitelji, v Beli hiši gostil tudi Trump in obljubil, da bo premlel različne mogoče ukrepe. Najbolj so odmevale besede, da bo premislil o oborožitvi učiteljev.
Oboroževanje za osebno obrambo ima nasprotne učinke
Ameriške šole so zdaj večinoma območja, kamor je prepovedano vnašati orožje in ga imajo le varnostniki. Trump pa je dejal, da bi se dogodki morda odvijali drugače, »če bi imeli učitelja, ki bi znal ravnati z orožjem«. Tvitnil je, da bi orožje prikrito nosili učitelji, ki bi opravili posebno urjenje, tako da bi lahko »nemudoma streljali nazaj, če bi bolni divjak prišel v šolo s slabimi nameni«. Obljubil je, da bo zagovornik sprememb in da bo premislil tudi o dvigu starostne meje za nakup orožja ter o doslednejšem preverjanju psihičnega zdravja kupcev.
....If a potential “sicko shooter” knows that a school has a large number of very weapons talented teachers (and others) who will be instantly shooting, the sicko will NEVER attack that school. Cowards won’t go there...problem solved. Must be offensive, defense alone won’t work!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) February 22, 2018
Napoved možnosti oboroževanja učiteljev so kritiki napadli z besedami, da je njihova naloga poučevati in da je pravi ukrep omejitev prodaje orožja, kot je Trumpu dejal oče leta 2012 ubitega prvošolčka v Sandy Hooku, Mark Barden. Številne analize statistik v ZDA namreč kažejo, da ideja o zmanjšanju napadov s tem, da se ljudi oboroži, ne deluje, saj več orožja prinese nasprotne učinke od želenega zmanjšanja kaznivih dejanj. Ljudje, ki imajo doma orožje, so po statistiki pogosteje žrtve kot tisti, ki ga nimajo.
Med pogovori s Trumpom v Beli hiši so pred njo potekali protesti približno tisoč predvsem mladih, ki zahtevajo ukrepanje. Posebno aktivni so na Floridi, kjer so pripravili odmevni javni forum na temo orožja. Udeležil se ga je tudi senator in predsedniški kandidat leta 2016 Marco Rubio in požel nekaj kritik, predvsem ker se ni hotel javno odpovedati donacijam Nacionalne orožarske zveze (NRA). A bil je edini republikanec, ki se odzval vabilu. Oglasil pa se je tudi predsednik NRA Wayne La Pierre, ki trdi, da demokrati dogodek na Floridi izkoriščajo za napad na pravico do posesti orožja. Po njegovem bi bil najboljši ukrep, če bi preverjanje kupcev orožja pustili v sedanji obliki, a redno posodabljali zvezne registre.
Veliko dilem o pogojih prodaje orožja
Pokol na Floridi je tako pospešil nikoli povsem zamrlo debato o tem, kako preprečiti strelske pohode in 33.600 smrti letno s strelnim orožjem. Pravica do posesti orožja v ZDA sicer izhaja iz drugega amandmaja k ameriški ustavi. Tako je presodilo vrhovno sodišče. A glede obsega te pravice in njenih omejitev obstaja nekaj večjih dilem.
Ali naj se prepove prodaja polavtomatskega orožja:Zagovorniki prepovedi trdijo, da to zmogljivejše orožje nima kaj iskati v domovih Američanov, saj da gre za »stroj za ubijanje«. Puško AR-15 in podobne so uporabili napadalci v skoraj vseh večjih množičnih pobojih. Zagovorniki prodaje tega tipa orožja pa trdijo, da je idealno za lov, samoobrambo in streljanje v tarčo. Letno v ZDA prodajo 1,3 milijona kosov polavtomatskih pušk (slednje pomeni, da na en pritisk petelina izstreli en naboj, a se jih da zlahka nadgraditi v avtomatske). So tudi najbolj dobičkonosno orožje v ZDA, navaja Washington Post.
Ali naj se zaostri preverjanje kupcev:To preverjanje samo po sebi ni sporno, zagovarja ga 97 odstotkov Američanov, celo Nacionalna orožarska zveza (NRA). Zagovorniki ostrejšega preverjanja pa zahtevajo odpravo izjem, saj preverjanje večinoma ni potrebno, če kupec orožja ne kupi od uradnega prodajalca, ampak od fizične osebe, oziroma če ga kupi na orožarskem sejmu. Zagovorniki sedanje ureditve trdijo, da so težava predvsem nacionalni registri, kjer se kupce preverja, saj da jih odgovorne institucije v zveznih državah zelo malomarno posodabljajo in zato niso vneseni obsojenci, ljudje z duševnimi boleznimi in drugi, ki orožja načeloma ne bi mogli kupiti. Strelec s Floride naj bi imel v preteklosti psihične težave.
Ali naj se zviša starostna omejitev:Zakoni mnogih zveznih držav nakup pušk, tudi polavtomatskih, dovoljujejo že z dopolnitvijo 18 let starosti (štiri države že pri starosti 16 let, Minnesota celo pri 14 letih). Kritiki obstoječe ureditve zahtevajo dvig na 21 let, kolikor znaša za prodajo alkohola, saj so osebe takrat že bolj zrele (strelec na Floridi je bil star 19 let). Nasprotniki sprememb trdijo, da dvig starostne omejitve ne bo bistveno vplival na zmanjšanje nasilja, saj da so pravi problemi drugje, predvsem v pomanjkljivostih v zveznem registru. Zvezna zakonodaja v ZDA sicer vsem osebam, mlajšim od 21 let, prepoveduje nakup pištol, ki se najpogosteje uporabljajo pri kaznivih dejanjih, ne prepoveduje pa nakupa pušk.
Ali naj se omeji prodaja nabojnikov:Kritiki obstoječe ureditve zahtevajo zvezno prepoved prodaje nabojnikov z več kot desetimi naboji (trenutno ima takšno prepoved osem zveznih držav). To bi od napadalca zahtevalo, da večkrat prekine streljanje in zamenja nabojnik. Za tipično ameriško polavtomatsko puško namreč obstajajo nabojniki s 50 ali še več naboji. Zagovorniki sedanje ureditve pravijo, da to ne bi imelo vpliva, saj zamenjava nabojnika ne vzame veliko časa, pa tudi domača predelava v večje kapacitete ni zahtevna.
