Množično streljanje na dijake in zaposlene v šoli v floridskem Parklandu, v katerem je umrlo 17 oseb, je tako kot po navadi po prvem šoku in valu sožalja in sočutja s svojci žrtev naslednji dan znova postalo politično vprašanje. Z njim se ukvarjajo kongresniki in senatorji, politični analitiki, novinarji in resda najraje medlo in med vrsticami celo predsedniki ZDA.
Tudi tokrat, tako kot v prejšnjih primerih, se je Donald Trump oglasil z medlim nagovorom o tem, da se kaj takšnega nikoli ne bi smelo zgoditi in da vsi sočustvujejo in molijo s svojci žrtev »kot ena velika družina«. Toda ne on, ne kdo iz njegovega kabineta, ne republikanski kongresniki in senatorji niso danes, ko je morija dobila tudi politično konotacijo s ponovnimi zahtevami po ostrejšem nadzoru prodaje orožja, niti za milimeter spremenili dosedanje retorike.
Vsi po vrsti so ponavljali, da se parklandske tragedije ne sme »zlorabljati« za politične cilje, kot je sprejemanje ostrejše zakonodaje o prodaji in nošenju orožja, ko pa »vendarle gre za vprašanje ustavne pravice državljanov ZDA«. Te iste besede je bilo slišati po moriji v osnovni šoli v Sandyju Hooku leta 2012 (20 mrtvih prvo- in drugošolčkov), po streljanju v nočnem klubu v Orlandu leta 2016 (49 mrtvih, večinoma mladih) ali po pokolu v cerkvi v Sutherlandu Springsu lani novembra (26 mrtvih).
NRA prala ruske dolarje
Največja ovira, da bi karkoli spremenili, je prav gotovo mogočna Nacionalna orožarska zveza (NRA), ki vlaga milijone dolarjev ne le v propagando, ampak v senatorske in kongresniške žepe, da ne spremenijo ničesar. Tudi danes je senator Marco Rubio ponovil, da strožja zakonodaja ne bi preprečila Parklanda, ni pa nobena skrivnost, da se je potegoval za republikansko predsedniško kandidaturo in da je od NRA dobil 3,3 milijona dolarjev. NRA je sploh ena največjih ameriških organizacij glede količine denarja, ki gre skozi njene roke, pri čemer le redko kdaj razkrijejo, od kod denar prihaja in komu gre. Nekaj upanja zdaj že upehanim borcem za ostrejši zakon o prodaji in nošenju orožja, da se bo končno nekaj premaknilo, dajejo dokaj resne obtožbe na račun NRA, da je na nedavnih volitvah finančno podpirala Trumpa tudi z denarjem, ki je za ta namen prihajal iz Rusije. O tem naj bi celo obstajali papirji.
FBI namreč poskuša ugotoviti, ali držijo informacije, da je Aleksander Toršin, namestnik guvernerja Ruske centralne banke, tudi prek NRA, ki mu je leta 2016 nakazal 30 milijonov dolarjev, poskušal vplivati na ameriške volitve. Če so informacije točne in glede na alergičnost ZDA na rusko vmešavanje v srčiko ameriške demokracije (volitve), potem bi se morda končno zganili tudi v ameriški zakonodajni veji. Morda bi najprej »obračunali« z največjim lobistom orožarske industrije in trgovine NRA, potem pa se celo lotili zakona, ki bi onemogočil Američanom kopičenje orožja v spalnicah.
